Presoja vodstvenih osebnih sposobnosti in veščin
Novela vsebinsko utrjuje razlikovanje med preverjanjem strokovne usposobljenosti in presojo vodstvenih osebnih sposobnosti in veščin. Prvi člen v pojmovnik zakona (6. člen) doda opredelitev, po kateri so vodstvene osebne sposobnosti in veščine za opravljanje položaja način želenega delovanja javnih uslužbencev na položaju. Gre za konceptualno pomembno razmejitev: strokovna usposobljenost odgovarja na vprašanje, ali kandidat pozna področje in obvladuje vsebino dela, presoja vodstvenih sposobnosti pa na vprašanje, kako kandidat vodi. Zakonodajalec s tem obe komponenti postavi kot samostojni fazi izbirnega postopka, ne kot dve plati istega preverjanja.
Temu sledi prilagoditev nalog centra za kadre. 2. člen v drugi odstavek 62. člena vrine novo 2. točko, ki centru nalaga objavo posebnega javnega natečaja, preverjanje pogojev za uvrstitev v izbirni postopek in presojo vodstvenih osebnih sposobnosti in veščin v posebnih javnih natečajih za položaje iz prvega odstavka 72. člena. Center pomaga organom pri presoji osebnih sposobnosti in veščin v drugem delu izbirnega postopka javnega natečaja - center torej pri posebnih javnih natečajih za najvišje položaje presojo izvaja sam, pri drugih javnih natečajih pa organom pri njej zgolj pomaga.
Prenova posebnega javnega natečajaOsrednja določba novele je 6. člen, ki v celoti nadomešča 72. člen. Poseben javni natečaj ostaja pridržan za položaje generalnih direktorjev, generalnih sekretarjev, predstojnikov organov v sestavi ministrstev, predstojnikov vladnih služb in načelnikov upravnih enot. Izvaja ga posebna natečajna komisija, ki jo za vsak primer posebej imenuje funkcionar, ki mu je uradnik na položaju odgovoren; za položaj načelnika upravne enote komisijo imenuje minister, pristojen za javno upravo. V komisijo se imenujejo javni uslužbenci iz organov državne uprave na način iz 108. člena, pri čemer mora biti eden od članov zaposlen v organu, v katerem bo kandidat opravljal položaj. S tem zakonodajalec zagotavlja, da v postopku sodeluje oseba s poznavanjem konkretnega delovnega okolja.
Izbirni postopek je zdaj jasno razčlenjen na dve zaporedni fazi. Komisija najprej po vnaprej določenih merilih in metodah ugotovi, kateri kandidati so glede na strokovno usposobljenost primerni za položaj, pri čemer mora med merili biti vselej poznavanje pristojnosti in področja dela organa, za katerega vodenje kandidat kandidira. O primernosti oziroma neprimernosti izda predsednik komisije sklep. Šele za kandidate, ki so ocenjeni kot strokovno primerni, se nato opravi presoja vodstvenih osebnih sposobnosti in veščin. Presoja tako ni vstopni filter, temveč druga stopnja, ki jo dosežejo le strokovno primerni kandidati.
Zaključno izbiro opravi funkcionar, ki mu je uradnik na položaju odgovoren. Predsednik komisije mu predloži seznam strokovno primernih kandidatov, njihove prijave in poročilo o presoji vodstvenih sposobnosti, funkcionar pa med njimi izbere tistega, ki je po njegovi presoji najprimernejši. Odločitve mu ni treba posebej obrazložiti; sklep se ne izda, izbrani in neizbrani kandidati se le obvestijo. Če funkcionar oceni, da nihče s seznama ni primeren, se postopek ponovi. Zakonodajalec s tem izbirno diskrecijo pridrži funkcionarju, komisiji pa nameni pripravljalno in ocenjevalno vlogo. Poudariti velja napetost, ki iz te ureditve izhaja: strokovno oceno komisije nadgrajuje kadrovska odločitev brez obrazložitve, kar razmejitev med objektiviziranim delom postopka in politično odgovornostjo funkcionarja sicer izostri, hkrati pa oži možnosti naknadnega preizkusa izbire.
Šesti odstavek uvaja dva različna roka za ponovno uporabo rezultatov. Odločitev komisije o primernosti kandidata velja eno leto od sprejetja, v tem obdobju pa lahko funkcionar predlaga imenovanje kandidata brez ponovnega natečaja. Poročilo o presoji vodstvenih osebnih sposobnosti in veščin pa se sme upoštevati v drugih posebnih javnih natečajih še dve leti od dneva presoje, v tem času pa je kandidat oproščen ponovne presoje. Razlikovanje je smiselno: presoja vodstvenih lastnosti je razmeroma trajna značilnost kandidata in prenosljiva med postopki, ocena strokovne primernosti pa je vezana na konkreten položaj in zato časovno ožja.
Sedmi odstavek poseben javni natečaj razširjuje na položaj direktorja uprave lokalne skupnosti oziroma tajnika občine. Komisijo tu imenuje župan, smiselno pa se uporabljata določbi četrtega in petega odstavka, vendar brez presoje vodstvenih osebnih sposobnosti in veščin. Na lokalni ravni se torej ohranja zgolj preverjanje strokovne primernosti, druga faza pa se ne opravi. Strokovno pomoč komisiji po osmem odstavku zagotavlja kadrovska služba organa, ki ga vodi funkcionar, ki komisijo imenuje.
Ukinitev uradniškega svetaNovela odpravlja uradniški svet. Nalogam, ki jih je opravljal uradniški svet, se s tem odvzame nosilec, njihova vsebina pa se prerazporedi oziroma nadomesti z rešitvami iz prenovljenega izbirnega postopka.
Prehodne določbe posledice te ukinitve uredijo razmeroma dosledno. Po 14. členu članom uradniškega sveta mandat preneha z dnem uveljavitve zakona. 15. člen premosti nastalo vrzel v postopkih po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije: do spremembe navedenega zakona kandidacijska komisija pri preverjanju strokovne usposobljenosti iz petega odstavka 9. člena tega zakona smiselno uporablja standarde strokovne usposobljenosti z merili in metodami, ki jih je uradniški svet sprejel na seji 17. aprila 2023 z veljavo od 1. septembra 2023. Zakonodajalec tako institut odpravi, hkrati pa poskrbi, da njegovi standardi še naprej učinkujejo, dokler jih ne nadomesti sprememba področnega zakona. Ta rešitev je premostitvena in ohranja pravno kontinuiteto, obenem pa opozarja na odvisnost druge zakonodaje od instituta, ki ga ta zakon ukinja.
Referenčno obdobje pri nadurnem delu9. člen v 107. člen dodaja nov drugi odstavek, ki uvaja povprečno omejitev nadurnega dela. Časovna omejitev dnevnega, tedenskega in mesečnega delovnega časa preko polnega delovnega časa se odslej upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih mesecev. Zakon določa tri fiksna referenčna obdobja: prvo teče od 1. januarja do 30. aprila, drugo od 1. maja do 31. avgusta in tretje od 1. septembra do 31. decembra. Ureditev omogoča prožnejšo razporeditev nadurnega dela znotraj referenčnega obdobja, saj se preseganje omejitev v posameznem mesecu izravna z drugimi meseci istega obdobja.
Ta določba je zasnovana kot začasna. 16. člen določa, da drugi odstavek dopolnjenega 107. člena preneha veljati z uveljavitvijo kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti ali poklica, ki bo uredila isto vprašanje. Zakonska ureditev tako deluje kot subsidiarna rešitev, ki velja, dokler je ne nadomesti dogovor socialnih partnerjev. Takšna tehnika prenehanja veljavnosti je smiselna, sproža pa vprašanje pravne predvidljivosti, saj trenutek prenehanja učinkovanja zakonske določbe ni vezan na vnaprej znan datum, temveč na sklenitev kolektivne pogodbe, katere časovni okvir ni določen.
Prehodno pravo in odprta vprašanjaPrehodni režim posebnih javnih natečajev ureja 13. člen. Postopki, začeti do uveljavitve zakona, se ustavijo in v 15 dneh ponovno objavijo v skladu s prenovljenim 72. členom. Rezultati kandidatov o izkazanih osebnih sposobnostih in veščinah iz četrtega odstavka 72. člena prejšnje ureditve se dve leti od dneva presoje lahko upoštevajo kot opravljena presoja vodstvenih osebnih sposobnosti in veščin po novem 72. členu. Zakonodajalec s tem prepreči izgubo že opravljenih presoj in kandidatom prihrani ponovno preverjanje. Zakon po 18. členu začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, kar pomeni izredno kratek vacatio legis in posledično zelo omejen čas za pripravo organov na spremenjeni postopek.
Ureditev odpira nekaj vprašanj, ki jih bo morala razjasniti praksa. Prvo se nanaša na sodno varstvo zoper končno izbiro. Ker funkcionarju odločitve ni treba obrazložiti in se sklep ne izda, je vsebinski preizkus izbire med strokovno primernimi kandidati praktično onemogočen; sodno varstvo se osredotoča na oceno strokovne primernosti, ne pa na sam izbor. Presoja vodstvenih osebnih sposobnosti in veščin pri tem nima izrecno določenih pravnih posledic za izbiro, saj funkcionar med primernimi kandidati izbira prosto, poročilo o presoji pa mu je zgolj predloženo. Ostaja nejasno, kolikšno težo ima presoja vodstvenih lastnosti v razmerju do proste izbire funkcionarja.
Drugo vprašanje zadeva prekrivanje dveletnega roka za prenos presoje po šestem odstavku 72. člena in dveletnega roka iz drugega odstavka 13. člena. Oba roka tečeta od dneva presoje, vendar se prvi nanaša na presoje, opravljene po novi ureditvi, drugi pa na rezultate, izkazane po prejšnji. Ker gre za dve vsebinsko sorodni, a različno poimenovani kategoriji, bo treba v praksi natančno voditi evidenco, katera presoja se prenaša in po kateri podlagi.
Tretje vprašanje izhaja iz začasnosti referenčnega obdobja pri nadurnem delu. Vezava prenehanja veljavnosti na sklenitev kolektivne pogodbe pomeni, da bo za posamezne dejavnosti ali poklice zakonska ureditev veljala različno dolgo, odvisno od dinamike socialnega dialoga. To lahko privede do razdrobljene ureditve, v kateri za del javnih uslužbencev velja zakonsko referenčno obdobje, za drugi del pa že pogodbena rešitev.
Novela je v celoti gledano usmerjena v jasnejšo razmejitev med strokovnim in vodstvenim delom izbire položajnih uradnikov ter v poenostavitev institucionalne strukture z ukinitvijo uradniškega sveta. Prehodne določbe so pretežno dodelane in ohranjajo kontinuiteto že opravljenih presoj, glavne interpretativne negotovosti pa se, pričakovano, zbirajo okrog razmerja med objektivizirano oceno komisije in prosto izbiro funkcionarja ter okrog dosega sodnega varstva zoper to izbiro.
IUS-INFO
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Pogovor z LEXI
