Zapiranje bančnih poslovalnic in bankomatov je v zadnjih letih posebej prizadelo manjša in podeželska naselja, kjer umik enega samega bankomata lahko pomeni, da morajo prebivalci po gotovino v več kilometrov oddaljen kraj. ZDUPS skuša problem prvič sistemsko urediti z zakonsko določenimi merili dostopnosti.
Predlog je tudi izvedbeni odziv na novi 74.a člen Ustave, ki zagotavlja pravico do uporabe gotovine. Ministrstvo za finance poudarja, da pravice do plačevanja z gotovino ni mogoče učinkovito zagotavljati, če prebivalci do gotovine nimajo razumnega dostopa. Predlog zato ne ureja le obveznosti sprejemanja gotovine, ampak tudi infrastrukturo za njen dvig in polog.
Za bankomate predlagani 8. člen določa dva kumulativna standarda. Naselja z več kot 1000 prebivalci bi morala imeti najmanj en bankomat največ pet kilometrov po cesti od središča naselja, hkrati pa bi morala mreža na ravni države obsegati najmanj 60 bankomatov na 100.000 prebivalcev. Pri približno 2,1 milijona prebivalcev to pomeni državno mrežo najmanj 1.260 bankomatov. Predlog v 6. členu dodatno zahteva, da mreža gotovinskih točk za potrošnike vsaj 95 odstotkom prebivalcev omogoča dostop do gotovine v razdalji največ 5 kilometrov po cesti.
Pomembna omejitev predlagane rešitve je prag 1.000 prebivalcev. Zakon torej ne zagotavlja, da bo bankomat v petkilometrskem dosegu vsakega prebivalca Slovenije. Manjša podeželska naselja neposredno niso zajeta z geografskim pravilom, čeprav nanje posredno vpliva zahteva po minimalni gostoti celotne mreže. Prav na merila za mrežo gotovinskih točk so se nanašale tudi nekatere pripombe v javni obravnavi, zato končna ureditev še ni določena.
ZDUPS podobno varovalko predvideva za fizične bančne storitve. Naselja z več kot 3000 prebivalci naj bi imela največ pet kilometrov po cesti od središča naselja najmanj eno poslovalnico kreditne institucije ali poštno poslovalnico. Na ravni države naj bi bilo od 30 do 40 takšnih poslovalnic na 100.000 prebivalcev, natančnejšo zahtevano gostoto pa bi določila Banka Slovenije.
Obveznosti bi praviloma nosile kreditne institucije, izjema pa so banke, ki storitve ponujajo izključno na daljavo in nimajo fizične poslovne mreže. Zakon pri tem ne zahteva nujno, da vsaka banka vzdržuje svoj bankomat v vsakem kraju: bistven je rezultat – ustrezno dostopna mreža gotovinskih točk. Tak pristop odpira prostor tudi za skupne infrastrukture oziroma sodelovanje bank.
Predlog posega še v stroške uporabe mreže. Potrošniku naj bi bilo mesečno omogočenih pet brezplačnih dvigov na bankomatu katerekoli kreditne institucije (pri lastni kreditni instituciji pa tudi 5 brezplačnih pologov). Poleg tega ZDUPS ureja obvezno sprejemanje gotovine na prodajnih mestih, z določenimi izjemami, ter načeloma zahteva tudi možnost plačila z najmanj enim elektronskim plačilnim sredstvom.
Javna obravnava se je končala 17. avgusta. Ministrstvo je prejelo 23 odzivov; del pripomb se nanaša prav na drugačna oziroma dodatna merila za mrežo gotovinskih točk. Predlog torej še ni v zakonodajnem postopku v Državnem zboru in njegove rešitve še niso veljavno pravo.
Kako problem rešujejo Švedska, Nizozemska in Španija
Primerjava kaže tri precej različne modele: zakonsko obveznost bank na Švedskem, skupno bančno infrastrukturo z dogovorjenimi standardi na Nizozemskem in kombinacijo različnih fizičnih kanalov v Španiji.
Švedska je zaradi hitrega opuščanja gotovine problem začela zakonsko reševati že pred Slovenijo. Od leta 2021 za večje kreditne institucije velja obveznost zagotavljanja zadostnega dostopa do gotovinskih storitev. Merilo je izrazito geografsko: največ 0,3 odstotka prebivalstva sme imeti po cesti več kot 25 kilometrov do najbližje točke za dvig gotovine, pri možnostih za polog dnevnih iztržkov podjetij pa je meja 1,22 odstotka prebivalstva.
Bankam ni treba vsaki posebej postavljati lastnih bankomatov; storitve lahko zagotavljajo tudi prek drugih izvajalcev. Nadzor opravlja Post-och telestyrelsen (PTS), ob kršitvah pa lahko zadevo posreduje finančnemu nadzorniku, ki ima na voljo korektivne ukrepe oziroma sankcije. Leta 2024 je bilo več kot 25 kilometrov od točke za dvig oddaljenih 0,24 odstotka prebivalcev, zato je bil formalni zakonski standard dosežen.
Toda švedski primer razkriva tudi slabost nacionalnega povprečja. PTS je leta 2025 opozoril, da se je med letoma 2020 in 2025 število mest za dvig gotovine zmanjšalo za okoli 20 odstotkov in da so ljudje, oddaljeni več kot 25 kilometrov, izrazito skoncentrirani na redkeje poseljenem severu države. Sistem torej izpolnjuje nacionalni standard, ne zagotavlja pa enake dostopnosti v vsaki regiji.
Nizozemska se je problema lotila predvsem z racionalizacijo infrastrukture. Tri velike banke – ABN AMRO, ING in Rabobank – so svoje ločene mreže bankomatov združile v skupno mrežo Geldmaat. Namesto več bankomatov različnih bank na istem mestu je mogoče njihovo število zmanjšati, prihranjeno infrastrukturo pa geografsko razporediti širše. S tem se stroški skupne mreže pretežno internalizirajo v bančnem sistemu.
Leta 2022 so banke, De Nederlandsche Bank, potrošniške organizacije, trgovci in drugi deležniki sklenili še Convenant Contant Geld, ki je utrdil standard dostopnosti. Cilj za Geldmaat je, da ima 99,76 odstotka prebivalcev možnost dviga bankovcev v radiju petih kilometrov. Po podatkih nizozemske centralne banke je bilo leta 2024 v državi 3881 naprav Geldmaat, 99,8 odstotka prebivalstva pa je živelo največ pet kilometrov od možnosti za dvig bankovcev. Nizozemska je letos uveljavila (ne še v celoti) tudi zakonsko ureditev gotovinskega plačilnega prometa, ki naj bi ključne elemente sedanjega pogodbenega sistema prenesla na zakonsko raven.
Španija je izbrala drugačno pot, prilagojeno velikemu številu zelo majhnih podeželskih občin. Vlada in bančna združenja so leta 2022 nadgradili protokol finančne vključenosti z zavezo, da bodo fizične finančne storitve zagotovljene v vseh občinah. V 243 občinah z več kot 500 prebivalci, ki tedaj niso imele nobene fizične dostopne točke, naj bi bila zagotovljena vsaj ena – lahko kot bančna poslovalnica, bankomat, mobilna poslovalnica ali finančni agent.
Za skoraj 3.000 občin z manj kot 500 prebivalci je nabor rešitev še širši: poleg bankomatov in mobilnih poslovalnic vključuje storitve cashback, dvig gotovine pri trgovcih ter poštno mrežo in storitev Correos Cash. Če občina z več kot 500 prebivalci v šestih mesecih ne bi dobila nobene od predvidenih rešitev, je protokol predvidel subsidiarno postavitev generičnega bankomata.
Rezultati kažejo, da lahko kombiniranje kanalov doseže območja, kjer samostojen bankomat ekonomsko ni smiseln. Banco de Espana je maja 2026 ugotovila, da je bilo konec leta 2024 brez fizičnega dostopa do bančnih storitev še 2.638 občin, vendar je bilo kar 96 odstotkov teh občin manjših od 500 prebivalcev. Brez lokalne dostopne točke je živelo le okoli 0,9 odstotka španskega prebivalstva. Pomembno vlogo so poleg bankomatov prevzele mobilne poslovalnice, finančni agenti in poštna mreža.
Slovenski ZDUPS je po zasnovi najbližji kombinaciji švedskega in nizozemskega pristopa: določa merljiv geografski standard in minimalno gostoto mreže, izvajanje pa prepušča bančnemu sistemu. Španski model pa opozarja na možno slepo pego slovenskega predloga. Prav v naseljih z manj kot 1.000 prebivalci, ki jih petkilometrski standard ZDUPS neposredno ne varuje, bi lahko bile alternativne rešitve – poštne poslovalnice, skupni bankomati, mobilne enote ali dvig gotovine pri trgovcih – pomembnejše od zahteve po klasičnem bančnem avtomatu.
Praktični vpliv
Za zdaj neposrednih novih obveznosti za banke, trgovce ali potrošnike ni, saj je ZDUPS še v pripravi na Ministrstvu za finance. Če bo sedanja rešitev sprejeta, pa banke bankomatov ne bodo več mogle zapirati zgolj na podlagi lastne poslovne presoje, kadar bi s tem skupna mreža padla pod zakonsko zahtevano geografsko pokritost ali gostoto. Za podeželske občine bo zato posebej pomembno, ali bo po javni obravnavi ostal prag 1000 prebivalcev ali pa bo zakon uvedel dodatno varovalo tudi za manjša naselja.
Viri in reference
- Predlog ZDUPS, EVA: 2026-1611-0063
- Ministrstvo za finance, zaključek javne obravnave, 17. 8. 2026, https://www.gov.si/novice/2026-08-17-zakljucek-javne-obravnave-predloga-zakona-o-dostopnosti-in-uporabi-placilnih-sredstev
- https://pts.se/om-oss/grundlaggande-betaltjanster/
- https://zoek.officielebekendmakingen.nl/stb-2026-182.html
- https://www.bde.es/wbe/es/inicio/noticias/la-inclusion-financiera-en-espana-2025.html
Pogovor z LEXI
