Temeljni cilj novele je zagotoviti neodvisno, učinkovito in finančno vzdržno javno radiotelevizijo ter jasneje ločiti programske, poslovodne in nadzorne funkcije. Ministrstvo zatrjuje, da predlog nadaljuje proces depolitizacije, ker se državni organi umikajo iz imenovanja članov programskega sveta, hkrati pa naj bi nova ureditev krepila notranja ravnotežja med organi.
Od štiričlanske uprave nazaj h generalnemu direktorju
Po veljavni ureditvi zavod vodi štiričlanska uprava. Predsednika uprave na podlagi javnega razpisa imenuje Svet RTV Slovenija, dva člana imenuje svet na predlog predsednika, četrti član pa je delavski direktor, ki ga izvolijo zaposleni. Predlog to ureditev ukinja. Namesto kolektivnega poslovodstva se vrača generalni direktor kot enotni poslovodni organ. Imenoval bi ga nadzorni svet na podlagi javnega razpisa, in sicer ob predhodnem soglasju programskega sveta. Ministrstvo to utemeljuje z jasnejšo odgovornostjo za poslovanje in hitrejšim odločanjem. Spomnimo, da je imel javni zavod od uveljavitve Zakona o Radioteleviziji Slovenija leta 2005 več kot 17 let (od leta 2005 do uveljavitve reforme konec leta 2022) funkcijo generalnega direktorja. Novela iz leta 2022 je ta model nadomestila s štiričlansko upravno strukturo. Sedanji predlog iz leta 2026 ponovno uvaja generalnega direktorja kot samostojni poslovodni organ.
Programski svet namesto Sveta RTV Slovenija
Obstoječi 17-članski Svet RTV Slovenija bi se preoblikoval v programski svet z enakim številom članov. Njegove pristojnosti bi se zožile na programske in razvojne dokumente, nadzor uresničevanja programskih standardov ter varovanje javnega interesa in programskega poslanstva. Poslovnega in finančnega nadzora programski svet ne bi več opravljal.
Bistveno se spremeni sestava. Število predstavnikov zaposlenih se zmanjša s šestih na dva. Po enega člana bi še naprej imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Nacionalni svet za kulturo bi imenoval enega člana namesto dosedanjih dveh. Ostala bi tudi predstavnika Olimpijskega komiteja Slovenije in krovne invalidske organizacije.
Iz sestave izpadejo predstavniki, ki jih imenujejo predsednik republike, Varuh človekovih pravic, Informacijski pooblaščenec in Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja. Namesto njih bi člane imenovali: Kulturniška zbornica Slovenije (dva člana, na podlagi javnih pozivov), Teološka fakulteta (na podlagi javnega poziva registriranim verskim skupnostim), Glasbena matica Ljubljana, Institut Jožef Stefan, Mladinski svet Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. Predlagatelj poudarja, da člane programskega sveta imenujejo organizacije civilne družbe brez sodelovanja državnih organov.
Nadzorni svet z večinskim vladnim imenovanjem
Finančni odbor bi bil nadomeščen s sedemčlanskim nadzornim svetom (finančni odbor je bil uveden s prejšnjo novelo iz leta 2022; pred tem ga ni bilo). Enega člana bi izvolili zaposleni, šest članov pa bi imenovala vlada na predlog ministrstev in strokovnih organizacij. Sestava naj bi temeljila na strokovnih kompetencah s področij medijev, prava, javnih financ, gospodarstva, računovodstva in korporativnega upravljanja. Za člane je predvidena odškodninska odgovornost in dolžnost ravnanja s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Prav ta organ bi imenoval generalnega direktorja.
Prehodne določbe in financiranje
Z dnem uveljavitve zakona bi prenehali mandati članov Sveta RTV Slovenija, članov Finančnega odbora ter predsednika in članov uprave. Dosedanji člani sveta in finančnega odbora bi sicer do oblikovanja novih organov začasno opravljali njihove naloge, predsednik uprave pa bi do imenovanja generalnega direktorja, največ šest mesecev, funkcijo opravljal kot njegov vršilec dolžnosti. Predlagatelj ohranja obveznost državnega financiranja narodnostnih programov in glasbene produkcije kot dela javne službe, odpravlja pa zakonsko vezanost višine sredstev na vnaprej določene odstotke zbranega RTV-prispevka. Višina naj bi se prilagajala dejanskim potrebam in proračunskim zmožnostim. Predlog naj bi olajšal dostop do informacij o arhivskem gradivu, saj bi bila njegova evidenca javno in neposredno dostopna.
Viri in reference
- Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija (EVA: 2026-3340-0020)
- Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1), Ur. list RS, št. 96/05 in nasl.
- https://www.gov.si/novice/2026-08-27-javna-obravnava-predloga-zakona-o-spremembah-in-dopolnitvah-zakona-o-radioteleviziji-slovenija/
- https://www.24ur.com/novice/slovenija/predlog-sprememb-orodje-kako-si-v-resnici-podrediti-javno-rtv.html
