>> Kakšno je stališče generalnega pravobranilca Sodišča EU?
Generalni pravobranilec Priit Pikamae je po preučitvi slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže mnenja (Sklepni predlogi generalnega pravobranilca v zadevi C-457/18 Slovenija/Hrvaška), da Sodišče EU ni pristojno za odločanje o mednarodnem mejnem sporu, ki ne sodi v pravo unije. Očitane kršitve so "akcesorne v razmerju do vprašanja določitve meje med državama, ki spada pod mednarodno javno pravo", je zapisal.



Na podlagi mnenja pravobranilca sicer še ni mogoče sklepati o sodbi Sodišča EU, saj mu sodniki lahko sledijo, lahko pa tudi ne. Po razpoložljivih statističnih podatkih namreč v zadevah, ki jih obravnava veliki senat in med katere sodi tudi slovenska tožba, sodba sledi mnenju pravobranilca v približno polovici primerov. Pikamäe je opozoril, da je namen tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti po 259. členu Pogodbe o delovanju EU ugotoviti ravnanje države članice, ki je v nasprotju s pravom EU, in doseči, da se to ravnanje konča. Najprej bi bilo treba po njegovem mnenju preučiti razmerje med arbitražnim sporazumom, arbitražno razsodbo ter pravom EU in preveriti, ali sporazum in razsodba unijo zavezujeta. Kot je v zvezi s tem razmerjem ugotovil sam, "to ne spada od nobenega od navedenih primerov, v katerih mednarodno pravo zavezuje unijo".
Nekaj odzivov po objavi mnenja generalnega pravobranilca: slovenska agentka Maja Menard, nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU Verica Trstenjak, profesorica prava EU Janja Hojnik, zunanji minister Miro Cerar, hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović in vrh slovenske politike.

>> Tožilstvu še mesec dni za vložitev obtožnice v zadevi Teš 6
Celjsko okrožno sodišče je po izteku dodatnih treh mesecev za pripravo obtožnice v primeru nepravilnosti pri gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) specializiranemu državnemu tožilstvu dalo še mesec dni časa. Kot so pojasnili, pa še ni znano, ali bi zadeva lahko zastarala, če v tem času tožilstvo ne bo vložilo obtožnice.

>> Dopolnitev zakona o ustavnem sodišču
Poslanska skupina SDS je v zakonodajni postopek vložila predlog dopolnitve zakona o ustavnem sodišču. V skladu z njim bi se postopek ocene ustavnosti in zakonitosti, začet na zahtevo tretjine poslancev, nadaljeval ne glede na morebitno prenehanje mandata katerega od poslancev, ki so podpisali zahtevo.

>> Deljena mnenja o ukinitvi zastaralnih rokov za spolne delikte
Niti med nevladniki, ki delajo z žrtvami spolnih deliktov, ni enotnega mnenja o tem, ali bi bila ukinitev zastaralnih rokov za te delikte dobra. Opozarjajo pa, da je obravnava žrtev neprimerna. To je pokazala javna predstavitev mnenj v DZ o predlogu spremembe kazenskega zakonika, s katero poslanci NSi predlagajo ukinitev zastaralnih rokov.

>> Poslanci z dopolnilom vračajo čuteča bitja v SPZ
Poslanci petih strank so vložili dopolnilo k predlogu novele stvarnopravnega zakonika, s katerim želijo v besedilo vrniti definicijo živali kot čutečih bitij. Takšno definicijo je pripravilo pravosodno ministrstvo, a na vladi ni imel podpore in so ga spremenili v živa bitja.

>> Nerazumevanje koncepta boja proti korupciji
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji opozorila na nerazumevanje koncepta boja proti korupciji pri pripravi protikorupcijske novele. Predsednik KPK Boris Štefanec je medtem napovedal ponovno kandidaturo za ta položaj. Transparency International (TI) Slovenia pa poziva odločevalce k predstavitvi nadaljnjih korakov za vzpostavljanje integritete.

>> Politično kadrovanje v družbah v državni lasti
Politika se apetitom po političnem kadrovanju v družbah v državni lasti ne more upreti, se pa stvari v zadnjem času po mnenju govorcev na okrogli mizi vendarle izboljšujejo. Pozvali so k večji transparentnosti, predsednik KPK Boris Štefanec pa je dodal, da se je o temi potrebno pogovarjati in stremeti k izboljšanju praks na tem področju.

>> V javni razpravi pristojnosti in naloge pokrajin
Projekt ustanavljanja pokrajin prehaja v novo fazo. Začenja se javna razprava o prenosu nalog in pristojnosti na pokrajine. Ta se bo končala 20. februarja prihodnje leto. V tej fazi pa že vabijo vlado, da aktivno vstopi v projekt.

>> Drenikova vložila tožbo proti DZ za umik poročila Knovsa
Nekdanja slovenska agentka v arbitraži o meji med Slovenijo in Hrvaško Simona Drenik Bavdek je vložila tožbo na upravno sodišče proti Državnemu zboru. S tožbo zahteva umik poročila komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) glede prisluškovalne afere, ki je obremenilo predvsem njo, je povedal njen odvetnik.

>> Zmogljivosti slovenskega zaporskega sistema
Na ministrstvu za pravosodje nameravajo v prihodnjih letih povečati zmogljivosti slovenskih zaporov, ki so že leta in leta prenatrpani. Med drugim načrtujejo izgradnjo novega moškega zapora v Dobrunjah in obnovo ženskega zapora na Igu. Projekta naj bi bila končana do leta 2024.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> EU sprožila priprave sistema sankcij za kršitelje človekovih pravic
Zunanji ministri EU so se dogovorili za sprožitev priprav evropskega sistema sankcij za kršitelje človekovih pravic po svetu. Evropski parlament namreč že dlje časa poziva k vzpostavitvi evropskega sistema po vzoru ameriškega zakona Magnicki iz leta 2012, na podlagi katerega lahko ZDA uvedejo sankcije proti kršiteljem človekovih pravic po svetu.

>> 10.000 mejnih policistov za pomoč državam EU pri zaščiti zunanjih meja
V veljavi je Uredba (EU) 2019/1896, ki krepi mandat Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex). Od januarja 2021 bo tako Frontex opremljen s svojo stalno enoto mejne straže, ki bo lahko operativno intervenirala kadarkoli in kjerkoli. Stalna enota bo ob polni zmogljivosti štela 10.000 mejnih policistov. Imela bo izvršilna pooblastila za učinkovito podporo državam članicam na terenu za zaščito zunanjih meja in za boj proti čezmejnemu kriminalu. Frontex ima odslej tudi večje pristojnosti v zvezi z vračanjem migrantov brez urejenega statusa in bo lahko tesneje sodeloval z državami, ki niso članice EU, vključno s tistimi, ki niso neposredne sosede EU.

>> Evropska komisija predstavila evropski zeleni dogovor
Evropska komisija je včeraj predstavila evropski zeleni dogovor - časovni načrt za vzpostavitev trajnostnega gospodarstva EU. Z njim želi podnebne in okoljske izzive spremeniti v priložnosti ter zagotoviti, da bo prehod v podnebno nevtralno EU pravičen in vključujoč za vse. Komisija bo v roku 100 dni predložila prvi "evropski podnebni zakon", s čimer bo v zakonodajo zapisala politično ambicijo, da Evropa do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina na svetu.

>> Velika razhajanja glede proračuna EU 2021-2027
Torkova razprava o proračunu EU za obdobje 2021-2027 na podlagi kompromisnega predloga finskega predsedstva je potrdila velika razhajanja med članicami. Prevladuje vsesplošno razočaranje. Prijateljice kohezije, med njimi Slovenija, so izpostavljale kritike zaradi kohezijskih rezov, neto plačnice pa zaradi prevelikega obsega proračuna.

>> Poziv k "jeziku moči"
Novi visoki zunanjepolitični predstavnik EU, Španec Josep Borrell je v pismu zunanjim ministrom unije pozval k odločnejšemu pristopu v zunanji politiki. "Več moramo govoriti jezik moči, ne da bi zavojevali, temveč da bi prispevali k mirnejšemu in pravičnejšemu svetu, v katerem bo več blaginje," je zapisal. 22 članic je sicer pripravilo neuradni dokument, v katerem so orisale predloge glede delovnih metod zunanjih ministrov. Med drugim predlagajo delo v manjših skupinah, po nekaterih tolmačenjih uvedbo glasovanja s kvalificirano večino in več razprave o občutljivih vprašanjih.

 

 

>> Veljavna zakonodaja EU in sodna praksa Sodišča EU

 

Če gledamo recimo na izvor načela in dubio pro - v dvomu za (v korist) obdolženega - kot na nerazdeljivi del domneve nedolžnosti, se večina sekularnih avtorjev na kontinentu sicer opira na t. i. Trajanov stavek (sentenco), ki je v bistvu zadeval odsotnost obdolženega. V ključnem delu pa je nalagal, »naj se nikogar na podlagi suma obsodi, kajti bolje je krivega kršitelja pustiti nekaznovanega kot nedolžnega obsoditi«. Pomembna je utemeljitev - napotek, da je bolje pustiti nekaznovanega krivega kršitelja kot obsoditi nedolžnega. Zadnje zatrjevanje ima kar precej izpeljav, ki pogosto vključujejo število tistih, ki naj se jih krive odpusti ...

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

Barbara Zobec:
O "prelomni" sodbi VS RS v zvezi s kaznivim dejanjem po 297. členu KZ-1

Franc Testen:
K nekemu ločenemu mnenju (1. del)

mag. Igor Strnad:
Kdaj sodnikom dodatek za nezdružljivost

mag. Boštjan J. Turk:
Osebna odgovornost javnih uslužbencev

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Poznate vse uporabnosti IUS-INFO dokumentov
Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), ki je bil objavljen leta 2006, je doživel že 26 vplivov na besedilo in vse te spremembe, dopolnitve ter razveljavitve so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZDavP-2.

V časovni lestvici je vseh 27 različic besedila, kot se je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je pa spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. 63. člen ZDavP-2 o vložitvi davčne napovedi na podlagi samoprijave). Primerjate pa lahko tudi celotni različici besedila ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

ZDavP-2 je vsebinsko povezan z več kot 410 strokovnimi članki in več kot 2250 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno). Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

>> Zaključni račun proračuna za 2018 in sredstva za nujne programe v kulturi
9. decembra je bil v Uradnem listu objavljen Zaključni račun proračuna Republike Slovenije za leto 2018 (RZ2018), ki ga sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. Državni proračun je tako v letu 2018 izkazal presežek v višini 1,2 odstotka BDP. 21. decembra pa bo začel veljati Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi (ZZSDNPK), ki se bo začel uporabljati 1. januarja 2021. ZZSDNPK določa nujne programe na področju kulture, ki jih financira in sofinancira RS, obseg in vire sredstev za njihovo izvedbo ter način njihovega zagotavljanja. Nujni programi po ZZSDNPK so npr. sanacija najbolj ogroženih in najpomembnejših kulturnih spomenikov, ureditev osnovnih prostorskih pogojev in nakup opreme za javne zavode s področja kulture in drugi programi določeni v 2. členu.

>> Lekarniška in zdravstvena dejavnost
21. decembra bo začela veljati sprememba > Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD-1), ki podaljšuje rok za uskladitev lekarniške dejavnosti za izvajalce, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 26. člena ZLD-1 za dve leti, do konca leta 2021. 7. decembra pa so začele veljati spremembe in dopolnitve > Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki urejajo podelitev licence za strokovno področje tehnikom zdravstvene nege, ki bodo ob izpolnjevanju zakonskih pogojev prerazporejeni na delovna mesta diplomiranih medicinskih sester.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 73 in 74

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
19. december 2019		Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN)
19. december 2019		Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB)
19. december 2019		Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB)
19. december 2019		Zakon o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka (ZINDNO)
21. december 2019		Zakon o lekarniški dejavnosti (ZLD-1)
1. januar 2020		Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
1. januar 2020		Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
1. januar 2020		Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
1. januar 2020		Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)
1. januar 2020		Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI)
1. januar 2020		Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF)
1. januar 2020		Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (ZJNPOV)
1. januar 2020		Zakon o javnem naročanju (ZJN-3)
1. januar 2020		Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
1. januar 2021		Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi (ZZSDNPK)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.