Po njeni oceni je bila sicer že ločitev postopka pristojnosti oziroma dopustnosti od postopka utemeljenosti tožbe kazalec, da se sodišče verjetno nagiba v smer, da za odločanje ni pristojno.
Kot je poudarila Trstenjakova, celotnega mnenja generalnega pravobranilca še ni preučila, zato bi težko komentirala njegove posamezne ugotovitve in argumentacijo. Prav tako ni videla celotne tožbe, za katero, kot je dejala, upa, "da je bila dejansko sestavljena tako, da se je Hrvaški očitalo kršitev evropskega prava, ne pa kršitev mednarodnega prava".
Po njenem prepričanju je treba mirno počakati na sodbo Sodišča EU, ki jo je pričakovati do poletja. Sodišče se bo v začetku naslednjega leta umaknilo na posvetovanje, odločitev pa bo odvisna od tega, kakšnega mnenja bo večina sodnikov, ki bo odločala, in kakšni bodo argumenti, je dejala.
Sodišče v približno 80 odstotkih primerov sledi mnenju generalnega pravobranilca, vendar v nekaterih najpomembnejših primerih ni bilo tako. Pri tem je Trstenjakova izpostavila primer Googla, ko je pravobranilec glede pravice biti pozabljen predlagal odločitev v korist Googla, a je nato Sodišče EU odločilo v korist internetnih uporabnikov.
Ne glede na to, ali se strinjamo z mnenjem pravobranilca, to ne bo ničesar spremenilo - arbitražna odločba še vedno velja, je poudarila. "Če Slovenija tožbo zgubi, ne bo s tem še nič izgubila, ker bo stanje še vedno enako kot na dan pred vložitvijo tožbe. Arbitražna odločba še vedno velja. Ne bo tako, kot je bilo, ko je Slovenija izgubila tožbo glede Ljubljanske banke," je dejala.
Če pa Slovenija tožbo dobi, pa po njenem tudi še ne bo zmagala, ker se lahko zgodi, da bo naslednji dan po razglasitvi sodbe Sodišča EU Hrvaška slovenskim ribičem še vedno pisala kazni. Tukaj pa obstaja možnost, ki je drugačna kot po mednarodnem pravu: Evropska komisija namreč lahko v skladu s pravom EU vloži tožbo zoper Hrvaško s predlogom finančnih sankcij. Vendar ima pri tem Evropska komisija diskrecijsko pravico, ali bo tožila ali ne, poudarja Trstenjakova.
Kot poudarja, ni nasprotovala tožbi prav zato, ker je trdila, da tudi če Slovenija izgubi, ni še nič izgubila, in tudi če tožbo dobi, še ni zmagala. "Tožba je dodatna oblika pritiska na Hrvaško. Lahko da ni bila čisto pravilno pripravljena. Nisem je videla in se v to ne bom spuščala," je dejala.
Trstenjakova je sicer, kot je poudarila, ves čas bila proti arbitraži, vendar je zdaj odločba tu. Vendar pa bo, glede na to, kako se po stvari razvijajo, dolgoročno treba očitno vprašanje reševati po diplomatski poti, ob upoštevanju, da arbitražna odločba obstaja, je še dejala.