c S

Nove zmogljivosti slovenskega zaporskega sistema do leta 2024

10.12.2019 15:41 Ljubljana, 10. decembra (STA) - Na ministrstvu za pravosodje nameravajo v prihodnjih letih povečati zmogljivosti slovenskih zaporov, ki se že leta in leta prenatrpani. Med drugim načrtujejo izgradnjo novega moškega zapora v Dobrunjah in obnovo ženskega zapora na Igu. Projekta naj bi bila končana do leta 2024.

Da bi lahko začeli z gradnjo novega moškega zapora v Dobrunjah, je moral mestni svet občine Ljubljana sprejeti odlok o občinskem prostorskem načrtu za zemljišča ob vzhodni ljubljanski obvoznici in Litijski cesti, kar so mestni svetniki naredili sredi novembra. Zdaj mora mestni svet sprejeti še odlok opremljanja stavbnih zemljišč za omenjeno območje, kar bo predvidoma naredil na ponedeljkovi redni seji.

Država je z odkupi zemljišč za zapor, ki bo nadomestil zaporske zmogljivosti na Povšetovi, začela že pred leti, januarja lani pa je bila javno predstavljena tudi projektna rešitev za njegovo gradnjo, izbrana na posebnem natečaju. Zmagala je rešitev skupine arhitektov s prvonavedenim Urbanom Petranovičem.

Po podatkih ministrstva za pravosodje so trenutno pri projektu pred oddajo vloge za gradbeno dovoljenje, ki jo nameravajo vložiti v sredini prihodnjega leta, začetek gradnje pa načrtujejo za drugo polovico leta 2021. Vrednost naložbe je bila junija letos ocenjena na 67,4 milijona evrov, po preračunu v tekoče cene, ki upoštevajo investicijski ciklus do konca leta 2024, pa znaša ocenjena vrednost gradnje 72,1 milijona evrov.

Nov zapor v Dobrunjah naj bi sprejel 388 zapornikov. Poleg samih zaporniških prostorov bodo v njem prostori za pripor, polodprti in odprti oddelek in vsi drugi prostori, potrebni za delovanje zapora, vključno s prostori za delo zaprtih oseb. Imel bo tudi prostore za zaposlene, vključno z upravo, ter izobraževalni center, ki bo namenjen usposabljanju zaposlenih v celotnem zaporskem sistemu v Sloveniji.

Pri prenovi ženskega zapora na Igu po podatkih ministrstva trenutno teče postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja in potrebne investicijske dokumentacije. Načrtujejo tudi začetek predhodnih arheoloških raziskav, ki naj bi gradnjo nasploh spremljale ves čas.

Po sprejetem terminskem planu nameravajo prvo stopnjo obnove, ki predvideva gradnjo novega dela zapora, izpeljati v letih 2021 in 2022, nato bosta sledila še obnova zdajšnjega gradu in zaključek gradnje. Naložba bo po oceni ministrstva stala 44,8 milijona evrov.

Zapor na Igu lahko trenutno sprejme 103 zapornice, z obnovo pa bodo njegove zmogljivosti povečali na 140. Na natečaju je bila za arhitektno rešitev zapora izbrana rešitev skupine arhitektov s prvonavedeno Mino Hiršman. Slednja predvideva, da bi bil v zdajšnjih prostorih zapora odprti oddelek, ostali oddelki pa bi bili postavljeni na bližnjem pobočju.

Gradnje novih oziroma obnove starih zaporov so sicer nujne, saj je v slovenskih zaporih trenutno 11 odstotkov več zapornikov, kot jih ti lahko sprejmejo. Najbolj zaseden (146-odstotno) je koprski zapor, sledi mu ljubljanski s 139-odstotno zasedenostjo, so za STA navedli na ministrstvu.