Pravobranilec je šel mimo slovenskega zahtevka

O prvih vtisih je po besedah Menardove težko govoriti, dokler ne vidijo celotnih sklepov pravobranilca. Ko jih prejmejo, se bodo vanje podrobno poglobili, je povedala agentka.

Iz sporočila za javnost, ki ga je objavilo sodišče, pa izhaja, da je pravobranilec očitno drugače interpretiral zahtevek Slovenije oziroma celo šel mimo njega in je štel, da Slovenija od sodišča pričakuje določitev meje, ker po njegovem mnenju zaradi hrvaške neizvršitve arbitražne razsodbe meja naj ne bi bila določena, kar seveda ni res, je pojasnila Menardova.

"Odločitev pravobranilca je drugačna, kot jo je Slovenija pričakovala," je poudaril tudi predstavnik zunanjega ministrstva Marko Vrevc. Tudi on izpostavlja, da je mnenje težko podrobno komentirati, ker ga je treba preučiti.

Ob tem je izpostavil, da je mejo med Slovenijo in Hrvaško določilo pet vrhunskih mednarodnopravnih strokovnjakov, da jo je Slovenija uzakonila in da seveda še ni na vsakem metru podrobno določena, saj za to potrebuje sodelovanje Hrvaške.

"Vendar Slovenija ni tožila na sodišču zaradi nejasnega poteka meje, temveč ker ugotavlja, da ne more dosledno spoštovati evropske zakonodaje, ker jo pri tem ovira Hrvaška," je še poudaril Vrevc, ki pričakuje, da bo mnenje celotnega sodišča drugačno.

Na vprašanje, kako si razlagajo takšno sodbo, Vrevc odgovarja, da bodo to ohranili zase, saj da je to intimna stvar vsakega od njih. Slovenija bo svojo argumentacijo ponovila ob vsaki priložnosti in na vseh področjih delovala v skladu s to mejo. "Poti nazaj tukaj ni," je poudaril.

Negativno mnenje generalnega pravobranilca za arbitražno razsodbo ne pomeni popolnoma nič, niti morebitna negativna sodba sodišča na veljavnost arbitražne razsodbe ne vpliva, je izpostavila Menardova.

Vrevc pa je še poudaril, da so se za uporabo 259. člena pogodbe EU odločili po temeljiti preučitvi vseh možnosti in da so po podrobni in premišljeni analizi prišli do sklepa, da je to najboljša in za celovito rešitev vprašanja edina možnost v tej fazi.

Na podlagi mnenja sicer ni mogoče sklepati o tem, kakšna bo sodba, saj tudi statistike kažejo, da sodniki mnenju sledijo v približno polovici primerov. To potrjuje tudi zadnji meddržavni primer tožbe Avstrije proti Nemčiji zaradi vinjet, ko sodniki niso sledili mnenju pravobranilca, je izpostavila Menardova.

Tudi na sodišču EU so izpostavili, da mnenje pravobranilca ni zavezujoče in da to ni končna sodba. "Sodba je lahko drugačna, ni pa nujno," je slovenskim in hrvaškim novinarjem v Luksemburgu povedal tiskovni predstavnik sodišča Balazs Lehocki.

V pomembnih primerih pred velikim senatom, med katere sodi tudi slovenska tožba, sodba sledi mnenju pravobranilca v nekoliko več kot 50 odstotkih, zato je končni izid res nemogoče napovedati, je še pojasnil.

Sodišče bo sedaj strani v postopku uradno obvestilo o mnenju, nato pa ju bo še uradno obvestilo o tem, kdaj bodo prebrali sodbo. Druge komunikacije med sodiščem in vpletenima stranema ne bo.

Strani običajno vzameta mnenje na znanje, včasih pa kakšna stran po objavi mnenja pozove sodišče, naj ponovno odpre ustno fazo in še enkrat organizira ustno obravnavo, a to ni običajen način delovanja sodišča. Če ima sodišče v roki vsa dejstva, tega ne stori. V večini primerov zgolj omeni takšno pobudo v sodbi, je pojasnil Lehocki.

Sodba o dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški bo po navedbah tiskovnega predstavnika znana do poletnih počitnic, morda že v prvem četrtletju prihodnjega leta. Če bo sodba pritrdila mnenju pravobranilca, je celotnega postopka konec, sicer pa sledijo obravnava o vsebini ter drugo mnenje pravobranilca in druga sodba.

Pritožba na sodbo ni mogoča, sodbe Sodišča EU so končne in zavezujoče, je še izpostavil Lehocki.