Vlada se je s podpisom koalicijske pogodbe zavezala, da bo za učinkovitejši boj proti korupciji in gospodarskemu kriminalu prenovila zakonodajo in zagotovila orodja za učinkovitejše delovanje Komisije za preprečevanje korupcije, je v poslanici ob mednarodnem dnevu navedla pravosodna ministrica.
Kot je prepričana, predlog protikorupcijske novele, ki je zdaj v parlamentarnem postopku, predstavlja napredek na teh področjih. Vendar pa so doslej pri pripravi novele naleteli na veliko nerazumevanja za koncept boja proti korupciji, je opozorila ministrica.
Presenetljivo veliko nasprotovanja po njeni oceni prihaja tudi s strani predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), kar "je težko razumeti". "Na srečo njegovi sodelavci ne delijo vedno njegovih pogledov," je pripomnila.
Je pa zagotovila, da se bodo potrudili izpeljati ta zakonodajni projekt in komisiji dati nova orodja, da ne bo več "brezzobi tiger" in da bo lahko bolj učinkovito opravljala svoje poslanstvo.
Vendar pa predsednik KPK Štefanec ocenjuje, da niso na mestu očitki, da je komisija brezzobi tiger. Kot je navedel v poslanici, si komisija ne želi dodatnih pooblastil, ki jih že imajo bodisi organi pregona bodisi sodišča, pač pa si želijo delati v okolju, kjer je družba tako zrela, da ugotovitve komisije o kršitvah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ne bodo mogle izzveneti v prazno.
Prav tako predsednik KPK meni, da predlagane spremembe ne zagotavljajo bistveno boljših pogojev dela komisije. Opozoril je tudi, da so bili preslišani njihovi pozivi, naj se glede na obseg spremembe sprejme nov zakon.
Štefanec je ob mednarodnem dnevu tudi spomnil, da je Slovenija podpisnica konvencije ZN za boj proti korupciji, ki predpisuje zagotavljanje neodvisnosti KPK. Pri tem so relativno zadovoljni, saj si še nihče ni privoščil poskusa vplivanja nanj kot predsednika ali na njegova namestnika. Prav tako so v KPK po njegovih besedah relativno zadovoljni z zagotavljanjem finančnih pogojev za delovanje KPK.
V Transparency International Slovenia pa so ob tej priložnosti spomnili, da že več let intenzivno opozarjajo na pomanjkanje zavzetosti pri spreminjanju zakona, večkratne zastoje pri sprejemanju etičnega kodeksa za poslanke in poslance državnega zbora ter pomanjkanje drugih ukrepov, ki bi premaknili boj proti korupciji z mrtve točke.
Poudarili so tudi pomen vodenja, ki zagotavlja okolje, kjer korupcija ni sprejemljiva. Kot je zapisala predsednica TI Slovenia Alma Sedlar, si želijo, da vodilni odločevalci v državi javno spregovorijo o svoji zavezanosti boju proti korupciji in da javnosti predstavijo nadaljnje korake za vzpostavljanje integritete in transparentnosti.
Pri tem poudarjajo medsebojno sodelovanje, saj se brez sodelovanja civilne družbe in poslovnega sektorja ne more zagotavljati ničelne tolerance do korupcije v družbi.
Štefanec je sicer danes na novinarski konferenci tudi razkril, da ponovno kandidira za položaj predsednika KPK. Kot je pojasnil, za odločitvijo stojijo tako njegova družina kot sodelavci, sam pa je prepričan, da je bistveno boljši kandidat za predsednika KPK, kot je bil pred šestimi leti, saj ima že šest let izkušenj. Njegova namestnika Uroš Novak in Simon Savski pa kandidature za predsednika nista oddala.
Vendar pa Štefanec za imenovanje najbrž nima veliko možnosti, saj je predsednik republike Borut Pahor pred zadnjimi predsedniškimi volitvami dejal, da ga ne bi ponovno imenoval. Poleg tega je danes ponovno pozval k prijavam na javni poziv za zbiranje kandidatur za predsednika KPK. K oddaji prijav je pozval vse, ki lahko s svojo moralno integriteto in strokovno avtoriteto uspešno vodijo KPK, so navedli v Pahorjevem uradu.
Evropska komisija pa je ob mednarodnem dnevu objavila raziskavo Eurobarometer. Ta je pokazala, da so slovenska podjetja glede na povprečje v EU v bistveno večji meri prepričana, da je korupcija razširjen pojav v državi. O razširjenosti korupcije je pri nas prepričanih 90 odstotkov sodelujočih podjetij, v EU pa v povprečju 63 odstotkov.
Dojemanje korupcije se je tako v zadnjih dveh letih še okrepilo. Če je pred dvema letoma 77 odstotkov anketiranih podjetij menilo, da je korupcija razširjen pojav, jih je letos torej 90 odstotkov. Delež tistih, ki menijo, da je korupcija redek pojav, se je zmanjšal z devet na šest odstotkov. Delež tistih, ki so odgovorili z ne vem, je medtem upadel s 14 na štiri odstotke.
