Pri tem je poudarila, da je treba počakati na sodbo Sodišča EU, ki ne sledi vedno generalnemu pravobranilcu in "utegne biti drugačna". Dokončno odločitev v zadevi bo namreč sprejel senat sodnikov, kjer bodo imeli po njeni oceni sodniki tudi nasprotna mnenja.
"Za ta primer ni neke ustaljene prakse Sodišča EU, za katero bi lahko že domnevali, kako bo odločilo. Vendar tega tudi zdaj ne vemo, treba je počakati še nekaj mesecev na odločitev senata," je dejala.
Generalni pravobranilec je, kot je pojasnila, predvsem poudaril akcesornost kršitev, "torej da je glavni pravni problem problem mednarodnega javnega prava, določitev meje, in da so ostale kršitve na nek način podrejene oziroma izhajajo iz tega prvega vprašanja, ki ga je treba rešiti v okviru mednarodnega javnega prava".
"Tam pa vemo, da ima Slovenija zelo omejene pravne možnosti oziroma sredstva. Nima možnosti neke neposredne izvršbe, denarne kazni, kot je možno po pravu EU. Slovenija je po mednarodnem javnem pravu dejansko v težjem položaju in Hrvaška to ve, zato se je odzvala tako, kot se je, z nespoštovanjem arbitražne odločbe," je poudarila Hojnikova.
Ocenjuje, da senatu sodnikov "ne bo enostavno odločiti v tej zadevi". "Pri generalnem pravobranilcu je enostavneje, ker gre za stališče ene osebe, enega pravnika. Senat pa bo moral uskladiti mnenja in iskati večino, pogosto je ta sodba lahko tudi nekoliko manj jasna, saj je treba prilagajati mnenje sodnikov," je dejala.
Hojnikova ocenjuje, da odločitev pravobranilca, ki bo tudi politično odmevala, ni najboljša popotnica. "EU na splošno, ne samo Sodišče EU, ampak tudi Evropska komisija, ne razume v popolnosti političnih razmer na tem območju, tudi ne težav v zvezi z nerešenimi mejnimi vprašanji, ki jih ima Hrvaška," je poudarila.
Glede nadaljnjih možnosti, ki jih ima Slovenija v prizadevanjih za spoštovanje arbitražne razsodbe s strani Hrvaške, pa je poudarila, da je treba najprej počakati na sodbo sodišča. Pametno bi bilo ponuditi pravna sredstva po pravu EU v okviru mirnega reševanja sporov.
Pri tem je omenila možnost slovenske blokade vstopanja Hrvaške v schengensko območje, glede česar pa je nenazadnje tudi slovenska javnost razdeljena. "Je pa to ena zadnjih možnosti, kjer ima Slovenija kot članica po pravu EU še možnosti veta," poudarja. Vendar pa taka odločitev ne bi bila dobra za ugled Slovenije, saj bi jo evropska politična in strokovna javnost ocenili kot izsiljevanje, kar zna Hrvaška po njenem zelo dobro izkoristiti.
"Po drugi strani pa Hrvaško zelo težko prisilimo v spoštovanje mednarodnega prava, v dogovarjanje in bilateralno reševanje. S Hrvaško to ni mogoče, kar smo videli tudi pri vprašanju Ljubljanske banke," je opozorila. "Vsak kompromis in vse, kar zanjo ni optimalna rešitev, Hrvaška razume kot poraz, ne vidi smisla v reševanju sporov s sosednjimi državami. Zato mi je s tega vidika predvsem žal, če bo sodišče EU potrdilo odločitev o nepristojnosti," je še poudarila Hojnikova.
