"Raje, kakor da imam dolg govor, sem jim napisal pismo," je pojasnil Borrell ob prihodu na svoje prvo zasedanje zunanjih ministrov v novi vlogi. Pismo na približno treh straneh in s štirimi ključnimi točkami je poslal minuli četrtek.
Štirje ključni poudarki so: živimo v nevarnem svetu, sodelovanje je nujno, razviti je treba celostni pristop v zunanji in varnostni politiki ter treba je opredeliti prednostne naloge.
"Skupaj moramo govoriti jezik naših interesov in vrednot," piše v Borrellovem pismu, v katerem novi zunanjepolitični predstavnik med drugim ugotavlja, da je svet zelo zaskrbljujoč.
EU se po Borrellovih besedah upravičeno ponaša s tem, da je vzorna mehka sila, a tako naši tekmeci kot zavezniki so v skušnjavi spreminjanja mehke sile v trdo. "Trgovino, tehnologijo, denar in podatke se spreminja v orožje," je zapisal.
Čeprav ni preveč razumno igrati te igre, jo je še bolj nerazumno ignorirati, treba se je ne le odzivati, temveč delovati, je še pozval ter izpostavil, da smo priča ponovnemu rojstvu geostrateškega rivalstva ter da trenutno poteka velika igra moči, zlasti med Kitajsko, Rusijo in ZDA.
"EU ima možnost, da postane igralka, prava geostrateška igralka, ali pa, da je v glavnem igrišče. Nekaj je jasno: nobena od naših članic, niti najmočnejša, ne more uspeti sama," je še poudaril.
Borrell v pismu navaja besede nizozemskega premierja Marka Rutteja: "Če pridigamo zgolj o koristih načel in se izogibamo izvajanju moči v geopolitični areni, bo naša celina vselej imela prav, redko pa bo pomembna."
EU je po Borrellovih besedah na prelomnici. Le skupaj bo unija zmožna učinkovito spodbujati svoje interese in vrednote, spoštovanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic ter krepitev multilateralizma v iskanju globalnih rešitev, je izpostavil.
22 članic je sicer pripravilo neuradni dokument, v katerem so orisale predloge glede delovnih metod zunanjih ministrov. Med drugim predlagajo delo v manjših skupinah, po nekaterih tolmačenjih uvedbo glasovanja s kvalificirano večino in več razprave o občutljivih vprašanjih.
Pri preverjanju, ali je med podpisnicami tudi Slovenija, je STA najprej dobila neuradne informacije, da ni, nato pa potrditev, da je dokument podpisala tudi Slovenija, ki pa vsebine pisma ne razume kot podporo glasovanju s kvalificirano večino, temveč ravno obratno.
Časnik Financial Times sicer poroča, da neuradnega dokumenta niso podpisali Madžarska, Hrvaška, Portugalska, Ciper, Grčija in Velika Britanija. Izpostavlja tudi, da dokument pušča veliko prostora za interpretacijo in se izogiba strateškim podrobnostim, kar je tudi razlog, da je dobil tako veliko podporo.