>> Dnevi slovenskih pravnikov 2019
Konec prejšnjega tedna se je uspešno zaključilo največje vsakoletno pravniško srečanje, kjer je v treh dneh z najbolj aktualnimi temami sodelovalo več kot 50 uglednih strokovnjakov z različnih pravnih področij. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja Zveze društev pravnikov Slovenije. Priznanje za življenjsko delo je prejel dr. Janez Kranjc, za pravnika leta dr. Katja Filipčič, dr. Damjan Korošec in Boštjan Koritnik, za delo v Zvezi ali njenih članih pa dr. Mitja Grbec. Priznanje mladi pravnici so podelili dr. Bruni Žuber.


Ob zaključku drugega dne je bila na vrsti tudi okrogla miza na temo (ne)upravičenosti kritike slovenskega sodstva, na kateri so sodelujoči razpravljali o najpogostejših očitkih sodstvu, od "črkobralstva" do prevelikega števila nerešenih zadev. Na splošno so ugotavljali, da se stanje izboljšuje.
Na predavanjih predstavljene teme lahko preberete v novi številki revije Podjetje in delo.

>> Ustavno sodišče razveljavilo del spornega člena ZTuj-2
Ustavno sodišče (Odločba U-I-59/17) je razveljavilo del spornega 10.b člena > Zakona o tujcih (ZTuj-2), ki onemogoča individualno obravnavo tujcev v času zaostrenih migracijskih razmer. Ustavno sodišče je ugotovilo, da določbe posegajo v pravico iz 18. člena Ustave RS, ki zagotavlja načelo nevračanja. Zavzelo je namreč stališče, da je zakonodajalec dolžan urediti postopek, ki omogoča učinkovito izvrševanje te ustavne pravice. Ureditev v ZTuj-2 pa v času razglasitve posebnega pravnega režima ne zagotavlja dostopa do poštenega in učinkovitega postopka bodisi v sosednji državi članici EU bodisi v Sloveniji, v katerem bo posamezniku zagotovljena vsebinska presoja, da predaja ne more povzročiti dejanske nevarnosti, da bi se z zadevno osebo ravnalo nečloveško ali ponižujoče.

>> Ob sporu med ustavnima sodnikoma skrb za ugled sodišča
Spor med ustavnima sodnikoma Klemnom Jakličem in Matejem Accettom še naprej odmeva. Predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez je zagotovil, da razloga za Accettov odstop ni, ustavnemu sodišču pa je kljub trenutnemu "notranjemu nemiru" še mogoče zaupati. Očitke o domnevni pristranskosti ter zavajanju kolegov ustavnih sodnikov je proti Accettu uperil njegov sodniški kolega Jaklič. V odklonilnem ločenem mnenju ob odločitvi ustavnega sodišča glede zakona o tujcih je Jaklič namreč Accetu očital, da je pisal program stranke SMC, česar da kolegom ni razkril, ko so odločali o zahtevah za njegovo izločitev. V javnem pismu je Accetto zavrnil vse očitke. "Gre za grob napad name, mojo sodniško integriteto in integriteto ustavnega sodišča," je ocenil in zagotovil, da kolegom sodnikom ob odločanju o izločitvi ni lagal, ampak jim je povedal vse, kar je bilo relevantno za njihovo odločitev.

Ustavni sodnik Marko Šorli je kolegom ustavnim sodnikom poslal dopis, v katerem navaja, da bi morali biti seznanjeni z angažiranostjo kolega Accetta. Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic se je odzval na spor in pozval, da "pustimo ustavnim sodnikom, da zagotovijo normalno delo sodišča". Nekdanji predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič pa je v zadevi opozoril na ključno vlogo ustavnega sodišča, ki mora biti neomadeževano in neodvisno ter sestavljeno iz čim bolj zrelih osebnosti, ki so se pripravljene tudi izpostaviti. Odzvala sta se tudi nekdanja sodnica na sodišču EU Verica Trstenjak in profesor ustavnega prava Saša Zagorc. Trstenjakova je mnenja, da se mora vsak sodnik zavedati odgovornosti tako do prava kot tudi do sodržavljanov ter se izločiti v primerih, kadar se zaveda povezave z določeno stranko ali obravnavano predmetno zadevo nasploh. Zagorc pa ob sporu poudarja, da preteklo politično delovanje samo po sebi ne pomeni avtomatičnega izločanja sodnika.

>> O primeru Novič bo vendarle odločalo ljubljansko višje sodišče
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, da bi o pritožbi na sodbo, s katero je bil Milko Novič oproščen umora Janka Jamnika, razsojalo katero drugo in ne ljubljansko višje sodišče. Sodniki so ocenili, da napačna odločitev konkretnega senata še ne pomeni okrnitve videza nepristranskosti celotnega sodišča. Obramba je prenos krajevne pristojnosti predlagala, ker gre za razvpito zadevo in ker bi morda tudi v drugo višji sodniki želeli "pokriti" odločitev svojih kolegov s prvega sojenja, da Novič ni kriv. Ne nazadnje pa tudi zato, ker so bili praktično vsi sodniki tega sodišča vsak po svoje že vpleteni v ta primer; odločali so na primer o priporu ali drugih procesnih sklepih.

>> Vrhovno sodišče o odpovedi koncesijske pogodbe
Vrhovno sodišče je ob ponovnem odločanju o sporu med Molom in Lekarno Bitenc presodilo, da odpoved koncesijske pogodbe ni bila zakonita. Kot so pojasnili, lekarniška dejavnost predstavlja socialno javno službo, zato se v tem primeru ni mogoče neposredno opreti na določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe, so zapisali na spletni strani.

>> Državni svetniki pošiljajo v DZ štiri zakonske predloge
Državni svet je v parlamentarno proceduro vložiti štiri zakonske predloge - novelo zakona o DS, spremembo kazenskega zakonika, dopolnitve zakona o mednarodni zaščiti ter novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Z novelo zakona o DS želijo rešiti predvsem problematiko volilnega spora. Določbo, ki ureja pravno sredstvo (pritožbo) člana DS, katerega mandat ni bil potrjen, je namreč ustavno sodišče ocenilo kot neskladno z ustavo. V kazenskem zakoniku bi kot kaznivo dejanje opredelili vsak nezakonit prehod državne meje. V zakonu o mednarodni zaščiti pa bi določili, da se statusa begunca in subsidiarne zaščite ne bi priznalo tudi osebam, ki so bile v varni tretji državi ali če so nezakonito vstopile na ozemlje Slovenije.

>> Napoved zavrnitve novele zakona o poslancih
Novela zakona o poslancih, ki je v javnosti deležna očitkov o privilegijih, bo ostala na dnevnem redu seje DZ, ki bo prihodnji teden. Vendar pa ji je večina poslanskih skupin danes tudi formalno odrekla podporo oziroma napovedala, da jo bodo zavrnili.

>> Opozorila o spornih določilih predloga zakona o izbrisih v bankah
V Banki Slovenije so pred glasovanjem o predlogu zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank v DZ prihodnji teden ponovno opozorili na nekatera njegova sporna določila. Predlog namreč predvideva, da bi morala Banka Slovenije sredstva za poplačila zagotoviti iz bodočih dobičkov, ki bi sicer bili namenjeni oblikovanju splošnih rezerv, poleg tega pa naj bi se za poplačilo poseglo v že obstoječe splošne rezerve centralne banke.

>> Ukinjanja sodišč ne bo
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je v intervjuju povedala, da so na ministrstvu pripravili osnutek predlog reorganizacije sodne mreže, ob tem pa zagotovila, da ta ne predvideva ukinitve sodišč. Za spremembe ustave glede prenosa imenovanj sodnikov z DZ na Sodni svet dvomi, da bodo sprejete v tem mandat.

>> Objava mnenja pravobranilca glede arbitraže preložena na december
Sodišče EU je objavo mnenja generalnega pravobranilca Priita Pikamäeja v primeru dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava kot posledice neizvajanja arbitražne razsodbe preložilo s 6. novembra na 11. december, so potrdili na sodišču. O razlogih za preložitev ni bilo mogoče izvedeti ničesar.

>> Varuh konkurence Agrokorju izrekel visoko globo
Agencija za varstvo konkurence je Agrokorju zaradi nepriglasitve koncentracije ob prevzemu kostelske polnilnice vode Costella izrekla globo v višini 53,9 milijona evrov, odgovorni osebi pa 5000 evrov globe. Oba sta že napovedala vložitev zahteve za sodno varstvo, zato odločba še ni pravnomočna.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Novosti pri izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku
Spremembe > Uredbe o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku, ki bodo začele veljati 26. oktobra, spreminjajo pravila, ki urejajo pristop in opravljanje strokovnega izpita iz upravnega postopka. Tako se vzpostavlja elektronska prijava, skrajšuje se rok za predložitev pisnih nalog članom izpitne komisije, natančneje se opredeljujejo posledice neuspešno opravljenega pisnega dela izpita, opušča se omejitev, da neuspešen kandidat znova opravlja izpit po enem mesecu od predhodnega preizkusa, v ugovornem postopku se spreminja ureditev, da kandidat znova opravlja pisni in ustni del izpita, spreminja pa se tudi način določanja cene izpita, plačila članom izpitne komisije in povračila prevoznih stroškov.

>> Vročanje po detektivih
20. oktobra bo začel veljati Pravilnik o vročanju po detektivih in izvršiteljih v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku, ki določa pravila postopanja detektivov in izvršiteljev, kadar opravljajo vročanje po pravilih pravdnega postopka in v kazenskem postopku, njihovo nagrado ter vsebino sporočil pri vročanju in vročilnic. Pravilnik ureja še identifikacijski dokument vročevalca, obveznosti in dolžnosti vročevalcev ter evidenco zadev vročanja. Nagrada za navadno vročitev tako znaša 5 eurov, nagrada za osebno vročitev 50 eurov, vsebina sporočil, obvestil in vročilnic pa je določena z obrazci.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 61

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
19. oktober 2019		Zakon o enakih možnostih žensk in moških (ZEMŽM)
19. oktober 2019		Stanovanjski zakon (SZ-1)
19. oktober 2019		Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (ZUTPG)
19. oktober 2019		Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
19. oktober 2019		Zakon o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (ZUVRAS)
19. oktober 2019		Zakon o skupnosti študentov (ZSkuS)
19. oktober 2019		Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping.

 

Vprašanje, koliko pravne strpnosti naj ima družba do pojavov nestrpnosti je izmuzljiv ustavnopravni izziv. Tudi politični, seveda. Enako velja za vprašanje izbire med prisilo in kaznovalnimi mehanizmi na eni strani ter ignoranco določenega izražanja ali besednim nasprotovanjem izražanju določenih idej na drugi strani, ko gre za iskanje najbolj učinkovitega mehanizma za vzpostavitev ustreznega ravnovesja med svobodo izražanja na eni strani in pravicami drugih ljudi na drugi strani. A tudi tisti, ki verjamejo v dolgoročno učinkovitost kaznovalnih mehanizmov na področju svobode javnega izražanja, celo v njihovo demokratično legitimnost v funkciji svobode v ustavni demokraciji, ne smejo pozabiti na ustavnopravno sprejemljivost pravnih politik.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

>> Obvestitev policije v primeru prometne nesreče
Voznik je v prometni nesreči, ko se je izognil srni na cesti in pri tem zadel otok, poškodoval avto tako, da je nastala materialna škoda, zaradi česar ni poklical policije. V postopku za povrnitev škode je zavarovalnica njegov zahtevek zavrnila, ker bi moral voznik obvestiti policijo o nesreči, saj lahko le policija ugotovi dejstva in zbira dokaze o nezgodi, udeležencu v nezgodi pa odredi preizkus alkoholiziranosti. V revizijskem postopku je Vrhovno sodišče s sklepom II Ips 266/2018 ugotovilo, da je odločitev sodišča druge stopnje (VSM Sodba I Cpg 341/2017) materialnopravno zmotna. Zgolj s tem, ko voznik o prometni nesreči ni obvestil policije, domneva njegove alkoholiziranosti še ni bila vzpostavljena. Za konkretno presojo je pomembno, da voznik po prometni nezgodi niti na zakonski niti na pogodbeni podlagi ni bil dolžan poklicati policije iz razloga, ker je šlo le za prometno nesrečo I. kategorije. Tudi sicer iz ugotovljenega dejanskega stanja ne izhaja zaključek, da se je voznik izmaknil možnosti ugotavljanja alkoholiziranosti.

 

 

>> Največja zbirka sodne prakse - trenutno 192.563 judikatov slovenskih sodišč

 

dr. Sara Ahlin Doljak:
Ali se položaj dolžnika pri odlogu izvršbe krepi?

Igor Vuksanović:
Sodišče EU in izvršba na podlagi notarskega zapisa

Timon Hren:
Kratek pregled novosti v ZKP-N

mag. Igor Karlovšek:
Ali je varstvo zasebnosti učinkovito?

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Ali besedilo ZIKS-1, ki ga uporabljate, vsebuje vse spremembe?
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) je doživel že trinajst vplivov, ki so upoštevani le v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZIKS-1.

V časovni lestvici je predhodnik tega zakona in vseh 14 različic besedila, kot se je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je pa spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. 18. člen, ki določa poziv obsojencem na prestajanje kazni). Primerjate pa lahko tudi celotni besedili zakona ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

ZIKS-1 je ob posameznih členih vsebinsko povezan z več kot 170 strokovnimi članki, in več kot 270 judikati slovenskih sodišč. Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

Zagotovite si dostop do vseh omenjenih vsebin portala IUS-INFO!

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.