Ko gre za vprašanje, v kolikšni meri preteklo politično udejstvovanje vpliva na nepristranskost sodnika, je Zagorc spomnil, da smo v preteklosti imeli primer, ko so celo nekdanji predsednik politične stranke in poslanca postali ustavni sodnik.
Jasno je, da so ustavni sodniki osebe, ki imajo politična prepričanja; nekateri jih povedo bolj jasno, drugi manj, nekateri svoja stališča potrjujejo tudi z dejanji. "A živeti v iluziji, da so ustavni sodniki nekakšni modreci, ki lahko popolnoma odmislijo svoja hotenja in pričakovanja, je verjetno nesmiselno," pravi Zagorc.
Ko je govora o nepristranskosti, sta po njegovih besedah pomembna dva vidika. Ko gre na primer za sorodstvene vezi s stranko v postopku, nihče ne bi zaupal odločitvi sodnika. Pri drugem vidiku pa gre za videz nepristranskosti, ko lahko tudi povprečen opazovalec kljub zatrjevanju sodnika, da lahko o zadevi odloči nepristransko, o tem zaradi določenih povezav tega sodnika podvomi v to.
Kot pravi Zagorc, lahko sodnik sam predlaga, da se ga izloči iz postopka. V tem primeru in ko gre za zahteve strank po izločitvi posameznega sodnika, pa o tem odloča ustavno sodišče, ne posameznik. Posameznika torej lahko izloči le večina sodnikov, sam se v nasprotju z voljo večine sploh ne more izločiti.
Konkretnega primera, ko očitke o domnevni pristranskosti in zavajanju kolegov ustavnih sodnikov na Mateja Accetta naslavlja njegov sodniški kolega Klemen Jaklič, Zagorc ne pozna dovolj, da bi ga lahko komentiral. Kot pravi, je veliko informacij, ki počasi kapljajo v tej zgodbi, zlasti ali je zares šlo za zavajanje sodnikov ali ne. Da bi lahko zadeve komentiral, bi moral imeti vse podatke, kaj se je dogajalo na sejah ustavnega sodišča, kako so bili predstavljeni vsi vidiki. Zgodba pa mu nekoliko smrdi tudi po iskanju senzacionalnosti.
Dve od vprašanj sta denimo, ali je res šlo za sodelovanje kot neko bolj poglobljeno obliko interakcije in če je to sodelovanje s politično stranko ali je bila morda to takrat še neka civilna iniciativa. Prehiter se mu zdi tudi preskok v razmišljanju, da se mora nekdo, ki je sodeloval z neko civilno iniciativo oz. politično stranko v nastajanju, avtomatično in zgolj zato izločiti iz presoje sodišča v povezavi z akti, ki jih je predlagala vlada, katere predsednik je predsednik te politične stranke.
Težko sodi tudi, zakaj je prišlo do komunikacije med ustavnima sodnikoma prek ločenih mnenj. A ko gre za ločena mnenja, imajo sodniki avtonomijo, da lahko vanje zapišejo, kar želijo. Seveda pa lahko na ta način utrdijo svojo integriteto, prepričljivost, lahko pa jo tudi potencialno izgubijo. Ločena mnenja so namenjena tudi procesnim vidikom, vprašanje neodvisnosti in nepristranskosti sodnika gotovo je takšno vprašanje, "ali je bil konkreten primer ustrezen za kaj takšnega, pa je spet vprašanje dejstev, ki pa jih ne poznam", je dejal.
Zagotovo pa javno obračunavanje med sodnikoma vpliva tudi na dojemanje ustavnega sodišča in to ni dobro, je še opozoril Zagorc, ki dogajanje vidi kot znak napetosti med nekaterimi sodniki.
Dogajanje je "na nek način zaskrbelo" tudi nekdanjo sodnico na sodišču EU Verico Trstenjak, ki je v preteklosti tudi že bila kandidatka za ustavno sodnico. V pogovoru za Radio Ognjišče je dejala, da je ustavno sodišče vedno dojemala kot institucijo, ki dejansko odloča neodvisno in nepristransko in ki daje videz ustavnosti.
Ustavnemu sodniku je po njenih besedah sicer treba pustiti, da piše ločena mnenja in tako izrazi svoje stališče, saj to dopušča tudi naš pravni red. Obenem pa se mora vsak sodnik zavedati odgovornosti tako do prava kot tudi do sodržavljanov. Prav tako pa mora vsak sodnik vedeti, da se izloči v primerih, kadar se zaveda povezave z določeno stranko ali obravnavano predmetno zadevo nasploh. "To so resni očitki. To niso majhne zadeve," je pripomnila ob aktualnem sporu.
Ustavni sodniki so seveda lahko različnih mnenj, različnih političnih ali religioznih pripadnosti ali spolne usmerjenosti. A na ustavnem sodišču mora v primerih, kadar se krešeta dve mnenji, zmagati avtoriteta argumenta, ne pa argument avtoritete, je še poudarila Trstenjakova in dodala, da morata sodnika pri odločanju voditi pravo in pravičnost.
Spor je sicer postal javen ob objavi ustavne odločbe, s katero je ustavno sodišče razveljavilo del spornega člena zakona o tujcih. Zagorc je ob tem spomnil, da je tudi sam zagovarjal stališče, kot ga je zdaj sprejela večina sodnikov. "Žal se sedaj manj ukvarjamo z vsebinskim sporočilom te odločbe, ki pa je zelo pomembno za vladavino prava," je dejal.