Ustavno sodišče je razveljavilo drugi, tretji in četrti stavek drugega odstavka ter tretji odstavek 10.b člena zakona o tujcih, ker je v neskladju z 18. členom ustave, je razvidno iz danes objavljene odločbe. Zahtevo za presojo ustavnosti člena je vložil varuh človekovih pravic.
Sporni del zakona o tujcih dopušča zavračanje vstopa v državo tujcem brez individualne obravnave. Določa namreč, da ne glede na določbe zakona, ki ureja mednarodno zaščito, policija namero tujca podati prošnjo za mednarodno zaščito zavrže kot nedopustno, če v sosednji državi članici EU, iz katere je tujec vstopil na območje Slovenije, ni sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, in tujca napoti v to državo. Pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da določbe posegajo v pravico iz 18. člena ustave, ki zagotavlja načelo nevračanja. Zavzelo je namreč stališče, da je zakonodajalec dolžan urediti postopek, ki omogoča učinkovito izvrševanje te ustavne pravice. Ureditev v drugem stavku drugega odstavka in v tretjem odstavku 10.b člena zakona o tujcih pa v času razglasitve posebnega pravnega režima ne zagotavlja dostopa do poštenega in učinkovitega postopka bodisi v sosednji državi članici EU bodisi v Sloveniji, v katerem bo posamezniku zagotovljena vsebinska presoja, da predaja ne more povzročiti dejanske nevarnosti, da bi se z zadevno osebo ravnalo nečloveško ali ponižujoče.
Država sme posameznika predati tretji državi brez presoje samo v primeru, če je tretja država varna. Vendar pa meddržavno zaupanje ne sme biti absolutno. Prosilec mora imeti možnost, da domnevo o varnosti tretje države izpodbije. V posameznem postopku mora imeti možnost dokazati, da tretja država zanj konkretno ni varna, piše sodišče. Tudi pri predaji posameznika drugi državi članici EU mora biti zagotovljena natančna in individualna presoja posameznikove situacije.
Poleg tega izpodbijani določbi tujcem, ki zatrjujejo, da zaradi njihovih individualnih okoliščin zanje sosednja država članica EU ni varna tretja država, omejujeta vrste in število okoliščin, s katerimi bi lahko navedeni tujci izpodbijali domnevo o varnosti sosednje države članice EU. Tretji odstavek namreč namero vložiti prošnjo za mednarodno zaščito, kadar bi zdravstveno stanje tujca očitno onemogočalo omenjeno ukrepanje ali kadar je tujec družinski član tujca, pri katerem ukrepanje ni mogoče. Izjema je določena tudi za mladoletnika brez spremstva.
Z razveljavitvijo omenjenega dela spornega zakonskega člena pa tudi določb, ki urejata pravno sredstvo zoper sklep o zavrženju, posledično ni več mogoče uporabiti. Zato je ustavno sodišče razveljavilo tudi tretji in četrti stavek drugega odstavka 10.b člena zakona o tujcih.
Zakon sicer določa, da omenjene ukrepe aktivira državni zbor ob zaostrenih migracijskih razmerah. Ustavno sodišče priznava, da je zakonodajalec želel varovati javni red in mir ter notranjo varnost. A hkrati ugotavlja, da je dopustil, da se uvede posebni pravni režim za tujce "že v situaciji, ko bi obstajala zgolj potencialna možnost nastanka ogroženosti varovanih dobrin", torej celo v situaciji, ko negativne posledice sprememb na področju migracij sploh še niso nastopile. Zato niti na zakonski ravni ni mogoče pritrditi stališču, da zakon meri na situacijo, ko bi bil ogrožen obstoj države, meni sodišče.
Ob tem so opozorili še, da razmere, ko bi bil ogrožen obstoj države, ureja 92. člen ustave, ki zakonodajalcu omogoča, da razglasi izredno stanje. Zakon o tujcih pa ni uredil razglasitve izrednega stanja.
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Klemen Jaklič, ki je dal odklonilno ločeno mnenje. Izpostavil je, da gre v presojanem primeru za situacije, ko se pojavilo posebne, povsem neobičajne razmere, ko bi bilo (lahko) ogroženo delovanje vitalnih funkcij države oziroma njenih osrednjih institucij. "Kdor vztraja na intelektualni poštenosti, si ne sme, tako kot večina tega sodišča, zatiskati oči pred dejstvom, da takšne neobičajne razmere glede na spremenjene razmere v migracijski stvarnosti, v nekem trenutku lahko nastopijo in da je zakon to vnaprej želel urediti," je zapisal Jaklič.
Zahtevo za oceno ustavnosti 10.b člena zakona o tujcih je vložila prejšnja varuhinja Vlasta Nussdorfer. Aktualni varuh Peter Svetina pa je odločitev ustavnega sodišča pozdravil.
Pri varuhu so poudarili so, da je ustavno sodišče potrdilo, da je suverenost držav glede pravice nadzora nad vstopom tujcev in njihovimi izgoni oziroma izročitvami omejena z dolžnostjo, da država posameznika ne sme odstraniti, izgnati ali izročiti državi, v kateri obstaja zanj resna nevarnost, da bo podvržen nečloveškemu ravnanju.
"Varuh v odločitvi ustavnega sodišča vidi tudi dobrodošlo potrditev ustavnih in konvencijskih standardov, ki naj bi veljali na tem področju. Prav njim pa se kot pravna država ne moremo ogniti, ko bi se nam to morda zdelo prikladno," so besede varuha povzeli v sporočilu za javnost.
V politiki so odzivi na odločitev ustavnega sodišča skopi. Ministrstvo za notranje zadeve jo je pospremilo z besedami, da bodo odločbo spoštovali, najprej pa da jo morajo še preučiti. Brez komentarja za zdaj ostaja tudi nekdanja ministrica Vesna Györkös Žnidar.
Po mnenju Levice je to, da ustavno sodišče odpravi "gnusno potezo" vlade Mira Cerarja, edino ustrezno. Po njihovih navedbah je bilo od samega začetka jasno, da je zakon v nasprotju z mednarodnim pravom in ustavo. Prvak SNS Zmago Jelinčič pa meni, da bi moralo ustavno sodišče v prvi vrsti ščititi slovensko državo.
Sprejemanje novele zakona o tujcih je bilo burno, januarja 2017 so jo poslanci podprli s 47 glasovi za in 18 proti. Med drugim je proti glasoval takratni predsednik DZ iz vrst SMC Milan Brglez, ki je danes odločitev sodišča pozdravil. Proti so glasovali tudi v ZL, del poslancev SD, SMC ter DeSUS, v NSi in SDS so novelo podprli.
Ljubljana, 14. oktobra (STA)
