Očitke o domnevni pristranskosti ter zavajanju kolegov ustavnih sodnikov je proti Accettu uperil njegov sodniški kolega Jaklič. V odklonilnem ločenem mnenju ob odločitvi ustavnega sodišča glede zakona o tujcih je namreč Accetu očital, da je pisal program stranke SMC, česar da kolegom ni razkril, ko so odločali o zahtevah za njegovo izločitev. Ob tem se je skliceval tudi na dopisovanje med Accettom in vidnimi ustanovnimi člani SMC, ki ga je v ponedeljek objavil tudi Požareport.
V današnjem pismu za STA je Accetto zavrnil vse očitke. "Gre za grob napad name, mojo sodniško integriteto in integriteto ustavnega sodišča," je ocenil in zagotovil, da kolegom sodnikom ob odločanju o izločitvi ni lagal, ampak jim je povedal vse, kar je bilo relevantno za njihovo odločitev. Zanikal je tudi sodelovanje pri pisanju programa SMC.
Kot je izpostavil, je v obeh odločitvah ustavnega sodišča, ki se jih zdaj problematizira, sam glasoval na način, ki "nikakor ni bil v prid interesom stranke SMC in njenega tedanjega voditelja". Accetto je namreč tako pri glasovanju o glede referenduma o drugem tiru kot o zakonu o tujcih pritrdil pobudnikom ustavnih presoj in tako glasoval "proti" vladi Mira Cerarja, ki je omenjeni dve zadevi vodila.
Da Accetto nikoli ni bil član SMC, ni sodeloval v kampanji SMC ali svetoval stranki ali takratnemu predsedniku stranke Miru Cerarju, so danes pojasnili tudi v SMC. Kot so zapisali, je Cerar Accetta povabil k oblikovanju nekaterih stališč v času pred nastankom SMC, ko je šlo še za civilno-družbeno gibanje.
Cerar je zatrdil, da z Accettom ni nikoli govoril o primerih, ki jih obravnava kot ustavni sodnik, in ocenil, da je, "kolikor vidimo, povsem korekten v svojem delovanju". "Kolega ustavni sodnik mu očita političnost. Ne le, da očitki in podatki ne držijo, ampak je v našem ustavnem sodišču sedelo že veliko politikov," je dodal.
Za ustavne sodnike pa je važno, da ko vstopijo v to vlogo, da jo opravljajo strokovno korektno, v skladu s svojimi pristojnostmi in naravo svoje funkcije, je opozoril Cerar. Po njegovih besedah tako "to, da lahko nekdo postane ustavni sodnik, če je bil prej politik ali pa je bil povezan z neko stranko, ni pomembno do tiste točke, ko bi to ogrožalo njegovo neodvisno strokovno delovanje v ustavnem sodišču".
Na vprašanje o tem, v kakšno luč spor med Jakličem in Accettom postavlja ustavno sodišče, pa je Cerar dejal, da "vedno, kadar se pojavijo spori znotraj neke institucije te narave in pridejo v javnost, škodijo integriteti institucije". "Zato obžalujem, da je prišlo do takih, popolnoma nesmiselnih obtožb," je navedel.
Predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez je v sporočilu za javnost zapisal, da Accetto ustavnega sodišča ni zavajal, ko je to odločalo o zahtevah za njegovo izločitev zaradi povezav s stranko SMC. Zato tudi meni, da "pozivi k odstopu niso utemeljeni". Nesprejemljiva je zanj tudi "javna diskreditacija sodnika".
V pogovoru za Radio Slovenija je zagotovil tudi, da je ustavnemu sodišču kljub trenutnemu "notranjemu nemiru" še mogoče zaupati.
Zavrnil je vsakršen očitek, da ustavni sodniki delujejo politično. "Odločamo na podlagi prava. Ne zasledujemo interesov. Ne zanima nas, koliko bomo sprejemljivi v očeh javnosti in tistih, ki imajo določene interese. Vodijo nas popolnoma drugi argumenti," je povedal.
Kot je zagotovil, bodo ustavni sodniki nadaljevali svoje delo, čeprav se te dni ukvarjajo bolj sami s seboj. Zavrnil je vsakršno možnost, da bi moral sodnik Accetto zaradi te zgodbe odstopiti. "Ni nobenih pogojev v zakonu, nismo niti blizu temu. Medijski pritisk, ki se je zgodil, je nedopusten," je še ocenil.
Jaklič danes za STA ni bil dosegljiv. Na družbenem omrežju Twitter pa je zapisal, da je vse, kar je navedel v ločenem mnenju, "seveda resnica, takšna, ki jo je med razumnimi nemogoče zavrniti". Accettu pa je znova očital laganje tudi v današnjih pojasnilih za STA.
Zaskrbljenost za ugled ustavnega sodišča je ob tej zgodbi izrazilo več pravnikov. Nekdanji predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič je za STA opozoril, da mora biti ustavno sodišče čim bolj neodvisno in sestavljeno iz čim bolj zrelih osebnosti, ki so se pripravljene tudi izpostaviti.
Kot je dejal, ima sicer vsakdo svoje življenje. A ko posameznik postane ustavni sodnik, "je prav, da zaradi ugleda sodišča zahteva svojo izločitev, če obstaja tudi samo neka možnost, da se z nekimi tehtnimi argumenti oporeka njegovi neodvisnosti".
To je po prepričanju nekdanjega ustavnega sodnika tudi "stvar zrelosti" posameznika. Kot je pojasnil Petrič, se je tudi sam v času svojega mandata ustavnega sodnika nekajkrat izločil oz. kolegom predlagal svojo izločitev.
Da trenutno dogajanje vpliva na dojemanje ustavnega sodišča, je opozoril tudi ustavni pravnik Saša Zagorc. Javno obračunavanje med sodnikoma vpliva tudi na dojemanje ustavnega sodišča in to ni dobro, je Zagorc, ki dogajanje vidi kot znak napetosti med nekaterimi sodniki. Zgodba pa mu nekoliko smrdi tudi po iskanju senzacionalnosti, je še dejal.
Kot je dejal, je vidik nepristranskosti ustavnega sodnika pomemben, a preteklo politično delovanje samo po sebi ne more pomeniti avtomatičnega izločanja sodnika v konkretni zadevi.
Na ustavno sodišče pa se je obrnil tudi pravnik Jurij Toplak in ga prosil za seznam opravilnih številk v zadevah, kjer je bil poročevalec Accetto. Na podlagi pridobljenih informacij in pojasnil se bo namreč odločil, ali sprožiti kazenski postopek zaradi pristranskega in krivičnega sojenja. Če da, bo k temu povabil vse domnevno oškodovane. Vili Kovačič, ki je v več postopkih zahteval izločitev Accetta, je že napovedal, da se mu bo pridružil.
Ljubljana, 15. oktobra (STA)
