>> Preiskava elektronskih naprav: obvezno ali prostovoljno razkritje gesel in šifrirnih ključev ter biometrično odklepanje?
Vprašanje, ali sme policija osumljenca prisiliti, da razkrije geslo svojega telefona ali računalnika, da napravo odklene s prstnim odtisom ali da razkrije ključ za dešifriranje podatkov, je postalo eno najbolj kontroverznih vprašanj sodobnega kazenskega postopka. Pravni redi držav članic EU ga (če sploh) naslavljajo precej različno, različne pristope pa lahko opazimo tudi v sodni praksi posameznih držav. Zdi se, da je zatečeno stanje odraz bistveno različnega razumevanja (in razlage) vsebine in obsega privilegija zoper samoobtožbo, na temeljni ravni pa tudi ravnovesja med učinkovitim kazenskim pregonom in zagotavljanjem temeljnih pravic in jamstev v kazenskem postopku.



Pravo EU se s tem vprašanjem neposredno ne ukvarja, je pa nanj v težko pričakovani odločitvi v zadevi Lamin Minteh proti Franciji delno odgovorilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Odločitev, da pritožba ni dopustna, dviguje nemalo prahu vse od junija 2026, ko je bila pisno sporočena strankam in objavljena.

 

 

>> Nadaljevanje članka

 

>> ZSOKOK po popravkih: manj kadrovske koncentracije, procesni prelom ostaja
Državni zbor je 24. septembra sprejel Zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (ZSOKOK, EPA 188-X). Primerjava julijskega predloga s sprejetim besedilom pokaže številne izvedbene popravke in pomemben umik pri ocenjevanju tožilcev. Toda dve osrednji tarči strokovnih kritik ostajata: okrepljena ministrova vloga pri imenovanjih in poseg v predhodni kazenski postopek zunaj sistemske prenove ZKP.

>> Predlog novele Zakona o prevozih v cestnem prometu omogoča uporabo aplikacij namesto taksimetrov

>> Predlog GZ-1C bi omogočil legalizacijo starejših objektov ob večji vlogi občin

>> ZOPA-B odpravlja prepoved alkohola v šolskih prostorih v času, ko ni pouka

>> (Ne)dopustnost pritožbe zoper sodbo Upravnega sodišča v zvezi s postopki po ZMZ-1

>> Svoboda izražanja in meje dopustne kritike v okviru 10. člena EKČP

>> Od 21. do 27. septembra

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Časovna točka vrednotenja pri povračilu vlaganj v tujo nepremičnino
Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 54/2025 razčistilo vprašanje, ki je pri restitucijskih zahtevkih iz naslova vlaganj v tujo nepremičnino praviloma odločilno za višino prisojenega zneska: po katerih cenah in za kateri časovni trenutek naj sodišče ugotavlja večvrednost nepremičnine. Spor je izviral iz delitve skupnega premoženja bivših zakoncev, ki sta med trajanjem zakonske zveze vlagala v nepremičnino v posebnem premoženju toženca. Prvostopenjsko sodišče je terjatev odmerilo po cenah ob razpadu zakonske skupnosti (38.200 EUR), pritožbeno sodišče pa jo je, sklicujoč se na valorizacijo, ugotavljalo po cenah na dan sojenja in znesek zvišalo na 52.040 EUR. Že sam razpon med rezultatoma je sodišče navedlo kot razlog za dvom, da je vsaj ena od rešitev z vidika prava poljubna.

 

 

>> Največja z zakonodajo povezana zbirka sodne prakse

 

>> Odločba US - neskladnost nekaterih določb ZPPDFT-2 z Ustavo
Peti odstavek 51. člena, drugi odstavek 134. člena in prva alineja petega odstavka 145. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 48/22) so bili v neskladju z Ustavo.

>> Odločba US - neskladnost prvega odstavka ZSVI z Ustavo (primerjalnik)
Prvi odstavek 3. člena Zakona o socialnem vključevanju invalidov (Uradni list RS, št. 30/18) je v neskladju z Ustavo.

>> Zakon o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe (ZZUUIDO)
Z novim Zakonom o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe (ZZUUIDO) se zaradi zagotavljanja učinkovitejšega izvajanja sistema dolgotrajne oskrbe določajo začasni ukrepi glede optimizacije posameznih postopkov, administrativne razbremenitve izvajalcev dolgotrajne oskrbe in vstopnih točk za ter zagotavljanja nemotenega izvajanja pravic in storitev dolgotrajne oskrbe. Zakon posega v ZDOsk-1 (primerjalnik) in ZUOPCSD (primerjalnik).

>> Spremembe Zakona o štipendiranju (primerjalnik)

>> Spremembe Uredbe o ugotavljanju kritičnih subjektov (primerjalnik)

>> Spremembe Pravilnika o izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu (primerjalnik)

>> Odredba o določitvi datuma, od katerega se v postopku sodnega varstva volilne pravice na lokalnih volitvah tožba ali druga vloga vloži po elektronski poti (primerjalnik ZLV)

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 1475 - 1533/2026

 

mag. Barbara Guzina:
Davčni svetovalci imamo radi krizne razmere

dr. Nika Štandekar:
Beg možganov iz Slovenije: zakaj?

Alen Kerkoč:
Regulacija ukrepov EU v elektroenergetiki v luči kriznih scenarijev pomanjkanja fosilnih goriv

dr. Andrej Drapal:
Čigava je država?

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

Zagotovo ima vsak dijak, tudi dijak, ki grozi z napadom, pravico do izobraževanja. Neupravičena izključitev to pravico odvzame. Vendar pa se v prvem stavku nekako spregleda, da ima pravico do izobraževanja vsak dijak, ne le dijak, ki grozi z napadom. Drugi dijaki imajo, čeprav se osredotočamo na dijaka, ki grozi z napadom, vseeno pravico do izobraževanja v varnem okolju.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne!

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.