Primerjava zajema predlog z dne 17. julija in besedilo z dne 24. septembra 2026, ki je bilo sprejeto in poslano Državnemu svetu (in še ni bilo objavljeno v Uradnem listu).
Osnovna arhitektura se ni spremenila: Nacionalni preiskovalni urad (NPU), preoblikovano Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK) ter novo državno specializirano sodišče naj bi zagotovili neprekinjeno specializirano obravnavo. Sodišče je dobilo krajše ime, Specializirano kazensko sodišče Republike Slovenije, in ohranilo sedež v Ljubljani. Zakonski minimum 25 tožilskih mest in analitična podpora sta bila predvidena že julija; tudi kataloga kaznivih dejanj septembrsko besedilo vsebinsko ni preoblikovalo.
Kaj se je spremenilo od začetne predlagane verzije do sprejetega besedila (seznam ni izčrpen)
| Vprašanje | Predlog 17. julija (EVA: 2026-2030-0043) | Sprejeto besedilo 24. septembra |
| 1. Začetek uporabe | 1. januar 2027; takrat tudi ustanovitev novega sodišča. | Uporaba in začetek opravljanja sodne funkcije 1. julija 2027. Pripravljalni roki deloma tečejo že od uveljavitve (40.–44. in 52. člen). |
| 2. Preiskovalni režim | 33. člen je trajneje napotoval na smiselno uporabo določb ZKP za postopke Evropskega javnega tožilstva. | Novi 35. člen napotitev ohranja kot prehodno rešitev do ustrezne ureditve v ZKP, vendar besedilo ‘smiselno uporabljajo’ nadomešča z ‘uporabljajo’. Procesni poseg ostaja, spremenjena pa je tudi formulacija napotitve. |
| 3. Ocenjevanje tožilcev | Ocene službe tožilcev StKOK bi namesto Državnotožilskega sveta izdeloval vodja StKOK (5. člen). | Ta sprememba je izpuščena; ocenjevanje ostaja pri Državnotožilskem svetu. |
| 4. Premestitve in dodelitve tožilcev | Ohranjen predlog generalnega državnega tožilca ob predhodnem mnenju vodje specializiranega tožilstva. | Vlogi se obrneta: predlaga vodja StKOK, generalni državni tožilec poda mnenje; odloča Državnotožilski svet (11. člen). |
| 5. Finančni in kadrovski načrti | Za del načrtov, ki zadeva specializirani organ, bi bilo potrebno soglasje njegovega vodje oziroma predsednika sodišča. | Zadostuje predhodno mnenje; neusklajeno mnenje se priloži predlogu. Odpravljena je možnost blokade s soglasjem (9. in 23. člen). |
| 6. Prenosi tožilskih zadev | Ohranjen obstoječi režim, vključno z odstopanjem iz razlogov smotrnosti. | Samostojni razlog smotrnosti je črtan; podrobneje je urejen prevzem zadev na StKOK, o nesoglasju lahko odloči generalni državni tožilec (13. člen). |
| 7. Razbremenitev specializiranega sodišča | Sodišče bi obravnavalo tudi zadeve, ki jih specializirano tožilstvo odstopi okrožnim tožilstvom. | Predsednik lahko pred začetkom glavne obravnave predlaga prenos takšne zadeve na splošno okrožno sodišče; glede na zahtevnost, zapletenost in pomen odloči Vrhovno sodišče brez pritožbe (20. člen). |
| 8. Plače in nazivi sodnikov | Predvidene višje osnovne plače za izvoljene, imenovane in dodeljene sodnike, manj podrobno razločeni položaji. | Izrecno so urejeni tudi premeščeni sodniki ter ohranitev pridobljenega naziva oziroma položaja. Višja plača sama ne pomeni naziva vrhovnega sodnika (29. člen). |
| 9. Sodniki porotniki | Ni posebne ureditve njihovega prehoda na novo sodišče. | Določena sta nadaljevanje že začetega senatnega sojenja z obstoječimi porotniki in začasno zagotavljanje porotnikov novemu sodišču (40. in 45. člen). |
| 10. Varstvo pred zavlačevanjem | O rokovnem predlogu za specializirano sodišče bi odločal predsednik Vrhovnega sodišča. | Pristojnost preide na predsednika Višjega sodišča v Mariboru; ta dobi tudi izrecno določene procesne pristojnosti predsednika neposredno višjega sodišča (18. in 33. člen). |
Najjasneje so bila upoštevana opozorila iz javne razprave v zakonodajnem postopku o koncentraciji kadrovskih pristojnosti: vodja StKOK ne bo hkrati ocenjeval svojih tožilcev. Deloma so upoštevani pomisleki o prekratkem pripravljalnem obdobju in preobremenitvi specializiranega sodišča. Vrhovno sodišče je zahtevalo odlog najmanj do 1. oktobra 2027, zakonodajalec je izbral julij. Sprejel je tudi rešitev za prenos manj zahtevnih sodnih zadev in uredil kontinuiteto porotniških senatov.
Druga opozorila niso dobila primerljivega odziva. Izključna pritožbena pristojnost Višjega sodišča v Mariboru ostaja, čeprav je Vrhovno sodišče predlagalo uporabo vseh štirih višjih sodišč. Pritožbeni postopki v zadevah specializiranih oddelkov, ki bodo pred začetkom uporabe zakona že vpisani v vpisnike pritožbenih sodišč, pa se bodo dokončali pred temi sodišči.
Ostaja tudi predodelitev nespecializiranih zadev, ki so jih obravnavali sodniki specializiranih oddelkov, drugim sodnikom. Kritika nevarnosti ponavljanja že opravljenih obravnav zato ni odpravljena. Prav tako ni sprejet predlog, naj običajna dodelitev sodnika traja pet namesto treh let.
Pri imenovanju državnih tožilcev je sprememba predvsem postopkovna: minister lahko po dokončnem mnenju Državnotožilskega sveta opravi razgovore, vendar na njegovo mnenje še vedno ni vezan. Pravilo ni omejeno na StKOK. Ostaja tudi imenovanje njegovega vodje po pravilih za generalnega državnega tožilca. Zato vztraja jedro očitkov Vrhovnega državnega tožilstva in akademskih podpisnikov o povečanem političnem vplivu.
Najpomembnejši vsebinski zadržek zadeva preiskavo. Prenos napotilne določbe med prehodne določbe ne izpolni zahteve kritikov, naj se sprememba modela najprej celovito uredi v ZKP. Ob tem se včasih prezre dejstvo, da Uredba Sveta (EU) 2017/1939, ki se uporablja neposredno od začetka delovanja Evropskega javnega tožilstva (1. junij 2021), evropskega delegiranega tožilca že zdaj določa za dominuslitis preiskave: tožilec preiskavo začne, vodi in usmerja. Faze sodne preiskave uredba ne pozna.
Zato imamo že zdaj dvojni predhodni postopek pred istimi slovenskimi sodišči:
| Nacionalne zadeve | Zadeve EJT | |
| Nosilec preiskave | preiskovalni sodnik | evropski delegirani tožilec |
| Uvedba preiskave | sklep preiskovalnega sodnika | odločitev EJT/EDT |
| Položaj tožilca | predlagatelj | vodja preiskave |
| Obtožnica | praviloma po končani preiskavi | neposredna |
Tožilstvo je opozarjalo na podnormiranost, priporne roke in ravnanje z že začetimi postopki. Končni zakon ne vsebuje celovitega prehodnega procesnega režima zanje. Besedilo zato terja nadaljnjo ureditev, ne zgolj organizacijskih priprav.
Policijska stališča ne pomenijo zavračanja reforme v celoti. Predstavnik Policije je pred komisijo Državnega sveta priznal potrebo po reformi ter izpostavil nujnost posodobitve prikritih ukrepov in pridobivanja digitalnih dokazov. Na nevarnost preobremenitve NPU zaradi obveznega prevzemanja kataloških zadev je posebej opozorilo tožilstvo. Ta obveznost v končnem zakonu ostaja.
Za učinkovanje reforme bo treba v ZKP jasno urediti preiskovalne pristojnosti, sodni nadzor, pravice obrambe, pripor, dokazna pravila in prehod obstoječih zadev. Posvet ministrstva 23. septembra je poleg tega odprl vprašanja elektronskih dokazov, vročanja, procesne discipline, pritožbenega odločanja in zavarovanja protipravnega premoženja. (To so področja napovedane prenove, ne že sprejete rešitve ZSOKOK).
Prav tako bodo nujni usposobljeni preiskovalci, tožilci, sodniki, analitiki in sodno osebje, ustrezni informacijski sistemi, varovanje ter prostori. Zakon določa začetno uporabo prostorov ljubljanskega specializiranega oddelka, vendar to samo po sebi ne zagotavlja zadostnih zmogljivosti. Kadrovsko okrepitev bo potrebovala tudi pritožbena instanca. Brez merjenja trajanja posameznih faz in dejanskih obremenitev bo težko ugotoviti, ali reforma odpravlja zastoje ali jih samo prestavlja.
Praktični vpliv
Sprejeto besedilo določa uveljavitev petnajsti dan po objavi in uporabo 1. julija 2027. Za pripravo so predvideni zgodnejši roki: razpis predsednika sodišča v 15 dneh po uveljavitvi, določitev sodniških mest v 30 dneh in njihov razpis v nadaljnjih 30 dneh. Za tekoče kazenske zadeve je bistveno pravočasno razjasniti procesni prehod; samo sprejetje zakona še ne pomeni takojšnjega prehoda na novi režim. Asimetrija sodna/tožilska preiskava se zdaj ponovno odpira. Na strokovnem posvetu o prihodnosti kazenskega postopka (september 2026) in ob zakonu ZSOKOK se ponovno razpravlja o smiselnosti sodne preiskave in o uvedbi tožilske preiskave tudi v nacionalnih zadevah.
Viri in reference
- Gradivo ob sprejemanju ZSOKOK
- Ministrstvo za pravosodje, posvet o prenovi ZKP, 23. 9. 2026.
Pogovor z LEXI
