Dovoljenje za objekt daljšega obstoja je bilo po nekdanjem 146. členu GZ-1 mogoče pridobiti za objekt, ki je od 1. januarja 2005 obstajal v bistveno enakem obsegu in namembnosti. Pri tem se ni preverjala njegova skladnost z občinskimi prostorskimi akti, občine in nosilci drugih javnih interesov pa niso imeli ustrezne vloge. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-203/23 z dne 22. maja 2025 člen razveljavilo. Presodilo je, da ureditev občinam onemogoča učinkovito izvrševanje njihove izvirne pristojnosti upravljanja s prostorom in je zato v neskladju s prvim odstavkom 140. člena Ustave.
Predlog Državnega sveta zato dodaja nova 146.a in 146.b člen. Zahtevo bi lahko najpozneje do 31. decembra 2030 vložili investitor, lastnik ali imetnik stavbne pravice. Časovni pogoj ostaja: objekt, njegov del, rekonstrukcija ali sprememba namembnosti mora od 1. januarja 2005 obstajati v bistveno enakem obsegu in namembnosti. Vlagatelj bi moral med drugim izkazati pravico graditi in daljši obstoj objekta, predložiti posnetek obstoječega stanja ter pridobiti mnenje občine in drugih pristojnih mnenjedajalcev. Zagotovljena bi morala biti tudi minimalna komunalna oskrba. Dovoljenja ne bi bilo mogoče izdati za nevaren objekt z izrečenim inšpekcijskim ukrepom ali ob negativnem mnenju.
Občinska uprava bi mnenje izdala na podlagi strokovne ocene občinskega urbanista, v 30 dneh. Pozitivno bi bilo, če
- objekt ne nasprotuje ciljem prostorskega razvoja občine,
- ne onemogoča ali bistveno otežuje izvedbe veljavnih občinskih prostorskih aktov ali načrtovanega prostorskega razvoja občine
- ter bistveno ne poslabša podobe naselja ali krajine, bivalnih in delovnih razmer oziroma razvojnih možnosti sosednjih zemljišč.
Pred izdajo dovoljenja bi bilo treba predložiti tudi potrdilo o plačanem komunalnem prispevku in poravnati predpisano nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo oziroma njegov prvi obrok.
Pomembna podrobnost je ravnanje ob molku mnenjedajalca. Če vlagatelj izkaže, da mnenja ni prejel pravočasno, ga upravni organ pozove, naj ga poda v nadaljnjih 15 dneh. Če tudi tedaj ne odgovori, se po predlogu šteje, da je mnenje pozitivno. Ta rešitev naj bi preprečevala zastoj postopka, hkrati pa odpira vprašanje, kako učinkovito bo varstvo prostora, kadar pristojni organi rokov ne bodo zmogli spoštovati. Predlog tudi ne vsebuje splošne, izrecne prepovedi dovoljenj za vse objekte na kmetijskih, gozdnih ali poplavnih območjih: varstvo teh območij je v besedilu vezano predvsem na mnenja pristojnih organov.
To je že drugi poskus Državnega sveta, da bi okrepil vlogo občin pri tem institutu; njegov predlog iz leta 2023 ni bil sprejet. Sedanji predlog je vložen v zakonodajni postopek po skrajšanem postopku. Zato predlaganih pogojev in roka za vlaganje zahtev še ni mogoče uporabljati kot veljavnega prava.
Praktični vpliv
Lastnikom starejših objektov novela za zdaj ne odpira nove poti do dovoljenja. Če bo sprejeta v predlaganem besedilu, bo treba pred vložitvijo zahteve poleg starosti in stanja objekta preveriti tudi njegovo prostorsko sprejemljivost, mnenja pristojnih organov in komunalno oskrbo.
Viri in reference
- Sporočilo Državnega sveta o 42. seji
Pogovor z LEXI
