Konflikt interesov pri Golobu. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je odločila v zadevi Karigador. V dveh primerih je ugotovila, da se je nekdanji predsednik vlade, zdaj poslanec in predsednik stranke Gibanje Svoboda dr. Robert Golob, znašel v okoliščinah, ki pomenijo konflikt interesov, v treh primerih pa je postopek ustavila. Zadeva se nanaša na njegovo večkratno dopustovanje in prenočevanje s Tino Gaber v hiši Tomaža Subotiča v Karigadorju na Hrvaškem. Subotiča je vlada pred tem imenovala v sveta dveh javnih zdravstvenih zavodov – ljubljanske psihiatrične klinike in celjske bolnišnice. Golob kljub javni napovedi ni odstopil, njegov odvetnik Stojan Zdolšek pa je sporočil, da bo ugotovitve KPK izpodbijal s tožbo, saj meni, da je bil postopek voden nezakonito. KPK je te očitke zavrnila kot neutemeljene.
ESČP pritrdilo Sloveniji. Vlada je sporočila, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) marca 2026 soglasno odločilo, da Slovenija v zadevi Kata Landika in drugi proti Sloveniji ni kršila pravice pritožnikov do mirnega uživanja premoženja glede »starih« deviznih vlog v Ljubljanski banki d.d., Glavni podružnici Sarajevo, ki so bile v skladu s predpisi Federacije Bosne in Hercegovine (BiH) prenesene na privatizacijske račune. ESČP je ugotovilo, da je kljub podobnosti zadeve Landika z zadevo Ališić med njima razlika v dejanskem stanju, saj v zadevi Ališić pritožniki niso imeli »starih« deviznih vlog, prenesenih na privatizacijske račune v Federaciji BiH, zato te tudi niso bile predmet obravnave v navedeni zadevi. ESČP je nadalje ugotovilo, da Slovenija ni odgovorna za poplačilo »starih« deviznih vlog, prenesenih na privatizacijske račune v Federaciji BiH, saj so bile terjatve prenesene v skladu z zakonodajo BiH in brez sodelovanja Ljubljanske banke d.d., Ljubljana.
Primer umora Satka Zovka. Mediji so poročali, da zagovorniki večine obtoženih za umor Satka Zovka zahtevajo odpravo pripora, potem ko so bili ključni dokazi izločeni iz spisa, ker so bili pridobljeni nezakonito. Eden od obtoženih, Boban Stojanović, ki po obtožnici edini ni bil vpleten v umor, temveč le v hrambo večje količine droge, namenjene prodaji, je že na prostosti. »V petek so ga izpustili iz mariborskega pripora,« je za medije potrdila njegova pooblaščenka, odvetnica Sanda Aćimović.
Obtožni predlog zoper Tonina. Specializirano državno tožilstvo (SDT) je na Okrajno sodišče v Ljubljani vložilo obtožni predlog zoper evropskega poslanca stranke Nova Slovenija – krščanski demokrati (NSi) in Evropske ljudske stranke (EPP) Mateja Tonina v zadevi Knovs. SDT je predlagalo tudi združitev postopka zoper Tonina s postopkom zoper preostale tri obdolžence v povezani zadevi – Jerneja Vrtovca, Janeza Žaklja in Jožefa Horvata.
Postopki zoper policiste ustavljeni. Z Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo so v povezavi s smrtjo Armina Đutovića, ki je 11. decembra 2024 umrl po nestrokovni uporabi prisilnih sredstev 8. decembra 2024 na Čopovi ulici v Ljubljani, sporočili, da je pristojni organ 15. junija 2026 disciplinske postopke zoper šest policistov ustavil zaradi zastaranja. Postopki so bili sicer uvedeni šele aprila 2026, skoraj leto in pol po tragičnem dogodku. Na ministrstvu ob tem ugotavljajo, da bi bilo mogoče zoper vpletene policiste že takoj izreči ukrep izredne odpovedi delovnega razmerja ali uvesti disciplinski postopek zaradi težje disciplinske kršitve. Policista, ki je uporabil prisilno sredstvo davljenja, so sicer 22. junija 2026 premestili v operativno-komunikacijski center, kjer opravlja naloge v enoti in ne opravlja operativnega terenskega dela. Ob tem so ocenili, da zaradi premestitve ukrep odvzema policijskih pooblastil ni nujno potreben.
Afera županovih deset odstotkov. Odvetnica Nina Zidar Klemenčič in župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković sta sodni spor, v katerem je Janković Zidar Klemenčičevo tožil zaradi njenih izjav o njem, da »ima svojih 10 odstotkov, in to je to«, končala s sklenitvijo poravnave. V njej odvetnica zatrjuje, da njene izjave, podane na spornih posnetkih, ne odražajo resničnosti. Prisluhi so bili objavljeni na spletni strani anti-corruption2026. V njih je Zidar Klemenčičeva opisala tudi zgodbo o gradnji hotela Intercontinental, pri kateri naj bi za Jankovića posredoval njegov sin, ki naj bi v zameno za hitro pridobivanje dovoljenj določil, s katerimi podjetji mora investitor sodelovati pri gradnji.
Izsiljeval župana Rogaške Slatine. Mediji so poročali, da naj bi bil župan Rogaške Slatine Branko Kidrič žrtev izsiljevanja, domnevno pa naj bi ga izsiljeval občinski redar. Ta naj bi v županove prostore namestil kamere in ga nato na podlagi posnetkov dalj časa izsiljeval. Osumljenec je bil že pred preiskovalnim sodnikom, ki naj bi mu odredil pripor. Župan informacij o izsiljevanju za medije ni potrdil, dejal je le, naj se obrnejo na policijo, ki vodi predkazenski postopek. Povedal pa je, da je pred 14 dnevi v prostorih medobčinskega redarstva oziroma občine potekala policijska preiskava.
Reforma pregona korupcije. Državni zbor je sprejel predlog (EPA 0188-X) Zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (ZSOKOK), ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje. Uporabljati se bo začel 1. julija 2027. SDT se po ZSOKOK preimenuje v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. ZSOKOK na novo opredeljuje tudi katalog kaznivih dejanj iz njegove pristojnosti ter spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Predvideva tudi ustanovitev novega sodišča. Namesto štirih specializiranih oddelkov bo ustanovljeno Specializirano sodišče za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Imelo bo položaj okrožnega sodišča, sedež v Ljubljani in krajevno pristojnost za območje celotne države. Za odločanje o pritožbah pa bo izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru.
Vrnitev izvornih imen praznikov in novi dan Triglava. Državni zbor je sprejel predlog (EPA 137-X) novele I Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD). V skladu z novelo bo 7. avgust nov državni praznik – dan Triglava. Iz imena prekmurskega praznika sta bili črtani besedi »priključitev Prekmurja«, zato bo Slovenija 17. avgusta praznovala dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Pri primorskem prazniku pa je bila beseda »priključitev« nadomeščena z besedo »vrnitev«. Petnajstega septembra bomo tako zaznamovali dan vrnitve Primorske k matični domovini.
Vir: Pravna praksa, št. 37, 2026
Pogovor z LEXI
