Predlog je na portalu eDemokracija z datumom 30. septembra 2026 evidentiran v fazi medresorskega usklajevanja in obravnave na Službi Vlade RS za zakonodajo. Pripombe je mogoče oddati do 13. oktobra 2026. Prevoznik bi lahko izbiral med klasičnim taksimetrom in elektronsko aplikacijo; predlog ne uvaja postopka certificiranja aplikacij. Aplikacija bi morala potnika pred vožnjo seznaniti s predvideno potjo, najvišjo možno ceno ter modelom in registrsko označbo vozila. Med vožnjo bi omogočala spremljanje poti, predvidenega prihoda in podatkov o prevozniku, po njej pa bi posredovala potrdilo s podatki o prevozu. Predlog to potrdilo opredeljuje kot potrdilo o vožnji, kar samo po sebi ne nadomešča obveznosti izdajanja računov po davčnih predpisih.
Podobne možnosti uporabe aplikacij namesto taksimetrov so uvedle tudi nekatere druge evropske države:
Hrvaška: Zakon o prijevozu u cestovnom prometu iz leta 2018 (Narodne novine, št. 41/18) je omogočil določitev prevoznine s taksimetrom ali elektronsko aplikacijo. Po 4. členu zakona morata biti pri uporabi aplikacije potniku vnaprej vidni najvišja cena in načrtovana pot pod vnaprej znanimi pogoji. Zato ne zadošča zgolj aplikacija, ki ceno izračunava med vožnjo.
Estonija: Riigikogu je spremembe Zakona o javnem prevozu sprejel 14. junija 2017, veljati pa so začele 1. novembra 2017. Taksimeter ni obvezen, kadar sta naročilo in določitev cene izvedena prek digitalne platforme oziroma storitve informacijske družbe. Pri prevzemu potnika na ulici ali taksi postajališču oziroma pri naročilu prek klicnega centra taksimeter ostaja obvezen. Ureditev torej ni splošno odpravila taksimetrov.
Poljska: Novela Zakona o cestnem prevozu (Ustawa o transporcie drogowym) z dne 16. maja 2019, znana kot »Lex Uber«, je začela veljati 1. januarja 2020. Omogočila je obračunavanje prevoznine z mobilnimi aplikacijami. Minimalne funkcionalne zahteve in varovanje podatkov je podrobneje uredila uredba ministra za digitalizacijo z dne 28. maja 2020, ki je začela veljati 1. junija 2020. Med drugim določa funkcionalnost sodelovanja aplikacije s programsko davčno blagajno.
V Sloveniji je bila možnost določanja cene avtotaksi prevoza z elektronsko aplikacijo že uzakonjena z novelo ZPCP-2H, ki jo je DZ sprejel 1. junija 2021 in je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 94/21. Tedanja ureditev je poleg izbire aplikacije uvedla tudi najem vozila z voznikom. Leta 2022 je Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države (ZZNŠPP) v 19.–21. členu odpravil možnost uporabe aplikacije namesto taksimetra ter črtal določbe o aplikaciji in najemu vozila z voznikom. Sedanji predlog tako ponovno uvaja že uzakonjene in pozneje odpravljene rešitve.
Predlog posebej uvaja najem vozila z voznikom. Podjetje bi lahko prevažalo posameznika ali skupino potnikov z vozilom, ki ima poleg voznikovega sedeža največ osem sedežev, na določeni relaciji za vnaprej določeno prevoznino. Med prevozom bi moral biti v vozilu dokument z navedbo relacije, prevoznika ter datuma in ure prevoza. Gre za posebno vrsto prevoza; dovolitev uporabe aplikacij zato ne pomeni splošnega pravnega izenačenja vseh poslovnih modelov platform in tradicionalnih taksijev.
Praktični vpliv
Predlog je še v fazi priprave in sam po sebi ne ustvarja novih obveznosti. Če bi bil sprejet v predlagani obliki, bi bila uporaba aplikacije izbirna. Aplikacija bi morala hraniti podatke o vožnjah deset let, na zahtevo FURS omogočiti brezplačni aplikacijski dostop do njih ter izpolnjevati zahteve osmega in devetega odstavka 38. člena ZDavP-2. Inšpektor bi lahko delovanje in uporabo neskladne aplikacije trajno prepovedal na celotnem ozemlju Slovenije. Predlog za kršitve upravljavcev platform oziroma imetnikov aplikacij določa tudi globe, pri najtežjih navedenih kršitvah od 5.000 do 20.000 evrov.
Vozniki taksijev in najetih vozil z voznikom bi morali izkazovati znanje slovenščine najmanj na ravni A1, na območjih, kjer je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina, pa še znanje ustreznega jezika narodne skupnosti. Slovenščino bi lahko dokazovali z javno veljavnim potrdilom najmanj na ravni A1 ali s spričevalom oziroma diplomo o zaključeni najmanj osnovnošolski oziroma višji stopnji izobraževanja v Sloveniji, iz katere izhaja, da je izobraževanje potekalo v slovenščini. Prevoznik bi moral hraniti dokazilo za vsakega voznika in ga na zahtevo predložiti nadzornemu organu. Imetniki veljavnih licenc bi morali pogoj iz novega 23.a člena izpolniti najpozneje v enem letu od uveljavitve zakona. Zakon bi začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Viri in reference
- Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu, EVA 2026-2440-0010
- Zakon o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2)
- Hrvaška: Zakon o prijevozu u cestovnom prometu, Narodne novine, št. 41/18, 4. člen, prvi odstavek, 1. točka, https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2018_05_41_784.html
- Estonija: Riigikogu, The Riigikogu passed an Act on platform-based taxi service, 14. junij 2017, https://www.riigikogu.ee/en/pressiteated/the-riigikogu-passed-an-act-on-platform-based-taxi-service/
- Poljska: Ustawa z dnia 16 maja 2019 r. o zmianie ustawy o transporcie drogowym oraz niektórych innych ustaw, Dz.U. 2019, poz. 1180, https://eli.gov.pl/api/acts/DU/2019/1180/text.html
- Poljska: Rozporządzenie Ministra Cyfryzacji z dnia 28 maja 2020 r. w sprawie aplikacji mobilnej służącej do rozliczania opłaty za przewóz osób, Dz.U. 2020, poz. 954, https://eli.gov.pl/api/acts/DU/2020/954/text.html
Pogovor z LEXI
