>> UI in ZUP: čas za spremembo paradigme?
Trdo jedro pravil upravnega postopka predstavljajo garancije stranki, da je ta postopek pošten. A te, razen redkih izjem, niso zajamčene s konceptom upravljanja tveganj, temveč jih lahko stranka kategorično uveljavlja šele v pritožbenem postopku, ki naj za nazaj sanira neugodne posledice kršitev v upravnem odločanju. Za to je potrebna izčrpna in strogo strukturirana obrazložitev.



A s tem veljavna procesna paradigma močno pripira vrata uvedbi sodobnih tehnologij UI, ki po svoji zasnovi niso skladne z zahtevami 214. člena ZUP.

 

 

>> Nadaljevanje članka

 

>> Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS)
Državni zbor je 11. maja 2026 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki v enem zakonodajnem aktu posega v deset različnih zakonov ter uvaja tri sklope začasnih ukrepov. Zakon zajema področja davčnega prava, socialnih prispevkov, pokojninskega zavarovanja, dolgotrajne oskrbe, delovnih razmerij, davka na dodano vrednost, zdravstvene dejavnosti in gostinstva. Zaradi širine posegov in medsebojne povezanosti posameznih rešitev je za razumevanje učinkov zakona potrebna sistematična obravnava po vsebinskih sklopih.

>> Ustavno sodišče o davčni olajšavi za strokovnjake

>> Neustavnost časovne omejitve prodaje pirotehnike iz kategorije F1

>> Zloraba procesnih pravic in nepošteno ravnanje obrambe po priznanju krivde

>> Kdo je odškodninsko odgovoren za padec kamenja v naravnem okolju?

>> Od 4. do 10. maja

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Časovne meje spremembe obtožnice in sklepčnost obtožnega akta
Vrhovno sodišče Republike Slovenije se je v sodbi I Ips 39507/2015 opredelilo do temeljnega kazenskoprocesnega vprašanja: ali sme državni tožilec z modifikacijo obtožnice odpraviti pomanjkljivost obtožnega akta, ki ga je sodišče dolžno sankcionirati po uradni dolžnosti. Zadeva odpira razmerje med pravico tožilca do spremembe obtožnice po prvem odstavku 344. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in dolžnostjo sodišča, da na nesklepčnost obtožbe reagira z oprostilno sodbo po 1. točki 358. člena ZKP.

 

 

>> Največja z zakonodajo povezana zbirka sodne prakse

 

>> Spremembe Zakona o Vladi Republike Slovenije (primerjalnik)

>> Razlage Aneksa k Posebnemu tarifnemu delu Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji ter Posebnega tarifnega dela KPZZ (primerjalnik)

>> Uredba o izvajanju uredbe (EU) o evropski denarnici za digitalno identiteto

>> Spremembe Uredbe o načinu nakazovanja dohodnine občinam (primerjalnik)

>> Spremembe Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente in električno energijo (primerjalnik)

>> Spremembe Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (primerjalnik)

>> Sklep o določitvi občin z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema za leti 2027 in 2028

>> Javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatk oziroma kandidatov za zagovornico oziroma zagovornika načela enakosti

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 526 - 601/2026

 

dr. Jure Jakšić:
Pogodbena odškodninska odgovornost formalnega delodajalca do napotenega delavca v primeru kršitev dejanskega delodajalca

dr. Margerita Banič:
O kazenski odgovornosti zdravnika v Republiki Sloveniji (1. del)

dr. Andraž Teršek:
Refleksija ob komentarju dr. Anžeta Erbežnika k odločbi US RS, št. Up-1634/22

mag. Andrej Ferlinc:
Kršitev človekovega dostojanstva kot vsebina in vzrok kaznivih dejanj

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

Toda koordinacija zahteva odločanje, odločanje zahteva pravice, in v trenutku, ko pravo upnikom podeli pravico glasovati, ugovarjati in nadzorovati postopek, se pojavi nasprotna nevarnost — tista, ki jo je Michael Heller opisal kot problem anticommons: če ima več posameznikov pravico preprečiti uporabo neke dobrine, nihče pa nima učinkovite pravice to dobrino uporabiti, dobrina ostane neizkoriščena. Prevedeno v insolvenčni kontekst to pomeni, da se pravica do sodelovanja lahko spremeni v pravico do blokade — posamezen upnik z zavrnitvijo glasu ustavi ali vsaj upočasni rešitev, ki bi bila za vse smiselna, problem razpršitve pa se zamenja s problemom paralize. Teoretično lahko torej preveč individualnih pravic, ki jih imajo posamezni upniki zopet vodi do suboptimalnega rezultata in so upniki kot celota posledično spet poplačani manj, kot bi lahko bili.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne!

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
1. september 2026		Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping.

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.