Svobodnjakinja Žibratova kršila integriteto. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je sporočila, da je zoper poslanko stranke Gibanje Svoboda Saro Žibrat vodila postopek o prekršku in izdala odločbo zaradi kršitev drugega odstavka 69. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) ter prvega odstavka 71. člena ZIntPK, s čimer je storila prekrška po sedemnajsti in devetnajsti alineji prvega odstavka 77. člena ZIntPK. Odločba je postala pravnomočna 24. aprila 2026. Poslanka namreč ni odklonila osebnega stika z osebama, ki sta v imenu interesne organizacije lobirali pri vplivanju na odločanje državnega organa glede sprejemanja predpisov in drugih splošnih aktov, čeprav nista bili vpisani v register lobistov. Prav tako nista bili zakonita zastopnika ali izvoljena predstavnika interesne organizacije niti pri njej nista bili zaposleni, zato nista bili izvzeti iz obveznosti registracije. Žibratova v desetdnevnem roku tega lobiranja ni prijavila KPK.
Odprtje 86-milijonskega zapora v Dobrunjah. Potekalo je odprtje novega Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana – Dobrunje. Gre za eno največjih investicij na področju pravosodja v Sloveniji. Po navedbah Ministrstva za pravosodje je to pomemben korak k modernizaciji slovenskega zaporskega sistema in izboljšanju pogojev za izvajanje kazenskih sankcij. Kompleks s skoraj 26.600 kvadratnimi metri površin in kapaciteto 388 zaprtih oseb prinaša sodobne standarde na področju varnosti, obravnave in delovnih pogojev. Zasnovan je kot skoraj ničenergijski objekt, vključuje pa tudi prostore za izobraževanje, delo zaprtih oseb in center za usposabljanje zaposlenih.
Tekmovanje CEEMC. S PF Univerze v Ljubljani so sporočili, da se je med 1. in 3. majem 2026 v Temišvaru končalo 31. tekmovanje iz poznavanja prava Evropske unije Central and Eastern Europe Moot Competition (CEEMC), ki ga organizira British Law Centre Univerze v Cambridgeu. Ekipa PF Univerze v Ljubljani se je po osvojenem prvem mestu v izločilnih bojih prvega dne uspešno uvrstila v polfinale, tekmovanje pa končala na skupnem četrtem mestu. Študentka Alin Žerjal je prejela tudi nagrado Noted Speaker Prize. Letošnjo ekipo so sestavljale študentke Klara Bajc, Neža Zajc in Alin Žerjal. Pod mentorstvom prof. dr. Ane Vlahek sta jih pripravljala člana lanskoletne zmagovalne ekipe CEEMC Maja Časar in Rok Tretjak.
Stephan oproščen obtožb. Okrožno sodišče v Ljubljani je libanonskega znanstvenika Michela Stephana oprostilo obtožbe neuspešnega napeljevanja k umoru glavne priče in odločilo, da se mu takoj odpravi pripor. Tožilstvo je že napovedalo pritožbo. Stephana so leta 2017 priprli zaradi napeljevanja Iračana Alija H. R. R. k umoru Janeza Plavca, enega vodilnih na Kemijskem inštitutu, kjer je bil Stephan nekaj časa zaposlen. Ključna priča, ki je tedaj privedla do obsodbe, je bil prav Iračan, ki je Stephana prijavil policiji. Tožilstvo mu je zato očitalo, da je med čakanjem na sodbo v zadevi Plavec v priporu načrtoval tudi njegov umor. Kot je ob razglasitvi oprostilne sodbe poudarila predsednica sodnega senata, okrožna sodnica Ana Klampfer Binder, v ponovljenem sojenju z gotovostjo zunaj razumnega dvoma ni bilo dokazano, da je Stephan napeljeval k umoru ključne priče. V dvomu pa je treba odločiti v korist obtoženega.
UE Ljubljana kršila zakon pri kanalu C0. Upravno sodišče je po poročanju medijev konec marca 2026 ugodilo tožbi lastnice zasebnega zemljišča na trasi kanala C0, ki je državo tožila zaradi ustanovitve služnostne pravice za gradnjo kanala na njeni parceli na Ježici. Odvetnik lastnice Klemen Golob je napovedal vložitev tožbe za odstranitev cevi. Sodišče je presodilo, da je Upravna enota Ljubljana z odločbo junija 2022 nezakonito omejila lastninsko pravico, ko je na zahtevo Mestne občine Ljubljana ustanovila služnostno pravico za graditev, postavitev in vzdrževanje kanala C0 na parceli na Ježici. Po ugotovitvah sodišča upravna enota ni presodila vseh navedb tožnice, zlasti glede sorazmernosti načrtovanega posega na zemljišču, ki je v solastništvu. Obrazložitev odločbe bi morala biti po presoji sodišča takšna, da bi stranki omogočala učinkovito uveljavljanje pravice do pravnega sredstva in sodnega varstva.
Primer Šutar. Mediji so poročali, da bi moral na Okrožnem sodišču v Novem mestu steči predobravnavni narok za Samireja Šiljića, obtoženega povzročitve smrti Aleša Šutarja 25. oktobra 2025. Okrožni sodnik Peter Žnidaršič ga je preložil, ker se Šiljić s tožilstvom pogaja o priznanju krivde, nov narok pa določil za 26. maj 2026, da bi stranki lahko dosegli morebitni dogovor. Povedal je tudi, da je tožilka Nada Černugelj zahtevala njegovo izločitev iz postopka zaradi domnevne pristranskosti, vendar je predsednica Okrožnega sodišča v Novem mestu zahtevo zavrnila. Tožilka Šiljiću v obtožnici očita povzročitev posebno hude telesne poškodbe s smrtnim izidom, za katero je po Kazenskem zakoniku (KZ-1) predpisana kazen od treh do 15 let zapora. Po navedbah tožilstva je obtoženi Šutarja močno udaril, zaradi česar je ta padel in z glavo udaril ob tla, pri tem pa utrpel poškodbe, ki so bile zanj usodne.
O človekovih pravicah. Nova varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek je v pogovoru za Radio Ognjišče poudarila, da človekove pravice niso politično vprašanje, temveč univerzalna vrednota, ki pripada vsem ljudem ne glede na njihove osebne okoliščine. Opozorila je na slabe delovne pogoje, prekarne oblike zaposlovanja, pomanjkanje kadra v zdravstvu, socialnem varstvu in šolstvu ter na prenizko vrednotenje poklicev, povezanih s skrbjo za najranljivejše skupine ljudi. Posebej je izpostavila, da dostojno delo vključuje tudi dostojno plačilo in varne delovne pogoje. Po njenem mnenju ukrepi proti serijskim kršiteljem zakonodaje iz romske skupnosti ne bodo prinesli dolgoročnih rešitev, zato so potrebni sistemski pristopi, zlasti na področju izobraževanja in vključevanja mladih.
Državna sekretarka Tina Seršen prekoračila pooblastila pri kanalu C0. Upravno sodišče je po pojasnilih odvetnika Klemna Goloba, ki zastopa organizacijo Alpe Adria Green, odpravilo odločbo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, s katero je to odpravilo sklep Agencije za okolje (Arso) iz leta 2020, po katerem bi bilo treba za vgradnjo povezovalnega kanala C0 z armiranobetonsko kineto na območjih Vižmarij in Ježice v Ljubljani izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. »Arsov sklep iz leta 2020 je tako pravno veljaven v celoti,« je pojasnil odvetnik Golob. Sodišče je po njegovih besedah presodilo, da državna sekretarka na ministrstvu Tina Seršen ni imela ustreznega pooblastila za podpis odločbe, s katero je ministrstvo odpravilo Arsov sklep. V organizaciji Alpe Adria Green so napovedali tudi tožbo proti Mestni občini Ljubljana.
Vir: Pravna praksa, št. 19, 2026
