>> Svetovnonazorsko ravnotežje na Ustavnem sodišču
Ker pravo ni naravoslovna znanost, se določitev lihega števila sodnikov zdi priročen način za sprejetje sodbe. Kako se torej oblikuje potrebna večina najmanj petih sodnikov za določeno rešitev? Nedvomno na presojo posameznega sodnika vpliva več dejavnikov, od katerih so pretežno v ospredju pravni argumenti, a kadar gre za posebej občutljive družbene teme, ki jih enostavno ni mogoče nasloviti brez uporabe izvenpravnih meril presoje, je svetovnonazorska opredelitev sodnika gotovo eden od dejavnikov presoje.



S poudarjanjem pomena svetovnonazorsko uravnoteženega US ne orjemo ledine. Z obilo odločnosti in vztrajnosti na ta vidik kadrovanja že leta opozarja predvsem nekdanji sodnik US mag. Matevž Krivic, ki mu lahko zgolj pritrdimo v njegovi oceni, po kateri je sprenevedanje o pomenu nazorske opredelitve kandidatov za mesto sodnika na US odraz infantilnega razumevanja demokracije.

 

 

>> Nadaljevanje članka

 

>> Sodišče EU o odvzemu dovoljenja kreditni instituciji
Odvzem dovoljenja za dejavnost kreditne institucije družbi AAB Bank s strani Evropske centralne banke je utemeljen zlasti s hudimi kršitvami pravil o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki jih je storila družba AAB Bank.

>> Vrhovno sodišče o odškodninski odgovornosti države
Nezakonitosti upravne odločbe ni mogoče enačiti s pojmom protipravnosti kot predpostavke, ki vodi do odškodninske odgovornosti države, je pojasnilo Vrhovno sodišče v sodbi v zadevi II Ips 112/2021 z dne 21. aprila 2022, ko se je (med drugim) ukvarjalo z očitki o protipravnem ravnanju inšpekcijskega organa.

>> Sodna praksa glede zlorab bolniške odsotnosti
Število bolniških odsotnosti oziroma absentizma je v obdobju pandemije s koronavirusom precej naraslo. Številne odsotnosti so bile upravičene, nekatere pa tudi ne. Določeni delodajalci so se zato odločili ukrepati in preveriti bolniški stalež svojih zaposlenih. Kako se izvaja nadzor delodajalca nad bolniško odsotnostjo delavca?

>> Previdno pri sporazumnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi

>> Sodišče odpravilo globe zoper udeležence prireditve OKS-a

>> "Stanje na tožilstvih bo izredno kritično, število nerešenih zadev se bo povečevalo"

>> Integriteta za večino nosilcev javnih funkcij še vedno nadstandard

>> Varuh opozarja na pomen ustrezne obrazložitve odločb

>> Zagovornik načela enakosti lani ugotovil diskriminacijo v desetih primerih

>> Varuh zaskrbljen zaradi vse več neizvršenih ustavnih odločb

>> Državni svet predlaga 15 pokrajin

>> Vložena že druga referendumska pobuda za novelo ZNB

>> Zakon o elektronskih komunikacijah gre v nadaljnjo obravnavo

>> Novelo zakona o RTV Slovenija bo DZ obravnaval po nujnem postopku

>> Usmeritve za delo policije: migracije, preprečevanje nasilja v družini in krepitev integritete

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Spremembe in dopolnitve Uredbe o upravnem poslovanju - primerjalnik spremenjenega besedila
Novela uredbe, ki bo začela veljati 16. julija, med drugim ureja elektronsko vročanje s seznanitvijo, ki se opravi tako, da se naslovniku omogoči seznanitev z dokumentom s tem, da se mu na telefonsko številko mobilnega telefona in v elektronski predal, ki ni varen elektronski predal, pošlje sporočilo o možnosti prevzema dokumenta iz informacijskega sistema za vročanje (elektronsko vročanje s seznanitvijo in s potrditvijo prevzema) ali da se v elektronski predal, ki ni varen elektronski predal, pošlje dokument, ki se vroča (elektronsko vročanje s seznanitvijo brez potrditve prevzema).

>> Pravilnik o ovojnici, vročilnici in drugih sporočilih za vročanje v upravnem postopku
Nov pravilnik, ki bo začel veljati 16. julija, med drugim določa vsebino sporočil, ki se izmenjujejo med informacijskim sistemom za vročanje in naslovnikom oziroma med informacijskim sistemom za vročanje in organom, ki je odredil vročanje dokumenta v elektronski obliki. Pravilnik vsebuje kar 21 prilog z različnimi besedili.

>> Spremembe Uredbe o organih v sestavi ministrstev - primerjalnik spremenjenega besedila

>> Sklep o objavi javnega poziva sodnikom k vložitvi kandidatur na vodstvena mesta predsednikov okrajnih sodišč v Ljubljani, Cerknici in Ormožu

>> Sklep o objavi javnega poziva sodnikom k vložitvi kandidatur na vodstveno mesto podpredsednika Okrožnega sodišča v Krškem

>> Spremembe in dopolnitve Statuta Notarske zbornice Slovenije - primerjalnik spremenjenega besedila

>> Spremembe Sklepa o pogojih, potrebnih za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja - primerjalnik spremenjenega besedila

>> Višina najnižjih osnovnih plač za posamezne tarifne razrede in višine povračil stroškov prevoza na delo in z dela, prehrane med delom ter službenih potovanj v dejavnosti trgovine Slovenije

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 88 - 91

 

Pred nekaj dnevi (29. junija) je minilo pet let od sprejema arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Kot je splošno znano je Slovenija to odločbo že izvršila (implementirala) v tisti meri, kolikor je to lahko storila sama, Hrvaška pa razsodbe iz znanih razlogov noče pripoznati in implementirati. V zadnjih mesecih Janševe vlade so mediji pisali o tajni diplomaciji med obema državama ter o dogovoru o skupnem ribolovu, ki naj bi ga v tajnosti skupno pripravljali vladi obeh držav. Ta sporazum doslej ni ugledal luči dneva, pri čemer je seveda sprožal hipotetična vprašanja povezana z mejo na morju. Na splošno pa ostaja odprto vprašanje, kako naj Slovenija po petih letih hrvaškega zanikanja veljavnosti arbitražnega sporazuma ravna v prihodnje.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne!

 

dr. Margerita J. Banič:
Nevarnosti trgovine z ljudmi v času ukrajinske begunske krize

mag. Rudi Štravs:
Sodnik, sodni sistem in zaupanje javnosti

Blaž Mrva:
Nove pristojnosti WHO na račun pristojnosti Slovenije

Danila Žorž:
Ustanovitev stvarne služnosti na solastni nepremičnini

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Izpodbojnost pogodbe, sklenjene zaradi grožnje
Sodišče meni, da hoče toženec neutemeljeno prikazati, da je navedena grožnja pravzaprav permanentno ustvarjeno stanje sile. Grožnja pri njenem naslovniku ustvari strah, ki lahko povzroči, da ta ravna zoper svojo siceršnjo voljo. O pogodbi, sklenjeni zaradi grožnje, govorimo, če je pogodbena stranka ali tretja oseba z nedopustno grožnjo povzročila pri drugi pogodbeni stranki utemeljen strah, da je ta zaradi tega sklenila pogodbo (45. člen OZ).

 

 

>> Največja z zakonodajo povezana zbirka sodne prakse - že več kot 219.600 judikatov slovenskih sodišč

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
8. julij 2022		Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-2)
1. september 2022		Zakon o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS)
1. januar 2023		Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ)
1. januar 2023		Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
1. januar 2023		Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
1. januar 2023		Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)
1. januar 2023		Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
1. januar 2023		Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
1. januar 2023		Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1)
1. januar 2023		Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
1. januar 2023		Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
1. januar 2023		Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)
1. januar 2023		Zakon o zdravstveni inšpekciji (ZZdrI)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping.

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.