c S
Varuh opozarja na pomen ustrezne obrazložitve odločb 04.07.2022 Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je ugotovil, da je center za socialno delo kršil načelo dobrega upravljanja, saj ni spoštoval določb Uredbe o upravnem poslovanju o dokumentiranju svojega dela, kršil pa je tudi zakonske določbe o obrazložitvi odločb. Ker je Varuh prejel informacijo, da so pomanjkljive obrazložitve odločb povezane s težavami v informacijskem sistemu centrov za socialno delo, je v zvezi s tem vodil obširno korespondenco s centrom za socialno delo in prejel pojasnila Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Varuh je od leta 2021 obravnaval primer pobudnika, ki se je na Varuha obrnil, ker je dva tedna po rojstvu svojega otroka pri centru za socialno delo osebno med drugim želel oddati vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dopusta in starševskega nadomestila v trajanju 260 dni.1 Sodelavka centra za socialno delo naj bi pobudniku pojasnila, da lahko s to vlogo še počaka in da jo lahko vloži tik pred nastopom starševskega dopusta, vendar preden bo otrok dopolnil tri leta. Pobudnik je enajst mesecev pozneje v želji po koriščenju starševskega dopusta podal novo vlogo, vendar naj bi mu bilo pojasnjeno, da je zamudil rok za koriščenje pravice. Pobudnik je posredoval tudi sklep naslovnega organa, s katerim je bil njegov zahtevek zavržen, vendar razloga za zavrženje ni bilo mogoče razbrati, saj obrazložitev sklepa razloga za zavrženje ni vključevala. Pobudnik je menil, da ga je sodelavka centra za socialno delo zavedla in da je treba njegovi vlogi ugoditi.

Varuh je center za socialno delo pozval, da se do navedb pobudnika opredeli in posreduje poročilo o obravnavi pobudnika in njegove družine, predvsem pa pojasnila o morebitni izrabi različnih vrst dopusta po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)

Center za socialno delo je v svojem odgovoru pojasnil, da navedb pobudnika o tem, da mu je bila podana napačna informacija o roku za uveljavljanje pravice do starševskega dopusta in starševskega nadomestila, ne more preveriti, saj strokovna delavka, ki je pobudnika sprejela, ni več zaposlena na centru za socialno delo. Dodal je še, da je na vlogi zapisano »78. dan otrokove starosti« in da predvideva, da je navedeno na obrazec zapisala strokovna delavka, ko je pobudnika informirala o rokih za uveljavljanje pravic. Praksa je namreč, da se zaradi lažjega uveljavljanja pravic vlagateljem napiše, kateri dan otrokove starosti je vezan na katero pravico.

Varuh je argument centra za socialno delo, da je iz zapisa »78. dan otrokove starosti« mogoče sklepati o podanem pojasnilu o roku za uveljavljanje pravic, sprejel. Kljub temu pa se ni mogel izogniti dejstvu, da center za socialno delo ni mogel preveriti, ali je do podaje napačne informacije res prišlo ali ne, kar je najverjetneje mogoče pripisati ne le odsotnosti strokovne delavke, temveč tudi neustreznemu dokumentiranju in evidentiranju opravljenega dela. Pri tem je Varuh opozoril predvsem na določbo 32. člena Uredbe o upravnem poslovanju, ki določa, da se delo organov dokumentira z ustreznim zapisom: dokumentom, zaznamkom ali pisarniško odredbo tako, da je mogoče delo pozneje pregledovati, preverjati njegovo pravilnost, pravočasnost in kakovost izvajanja, dokazovati dejstva in ohraniti zapise za znanost in kulturo ali za pravno varnost pravnih in fizičnih oseb. Varuh meni, da se pomen omenjene določbe pokaže ravno v primerih, kot je pričujoči. Vodenje ustreznih zapisov o opravljenem delu namreč služi tako strankam kot tudi organu, ki lahko jasno pokaže kakšna pojasnila so bila podana ne glede na časovno oddaljenost dogodka in ne zanašajoč se na spomin osebe, ki je določen postopek vodila.

Varuh je pripomnil še, da je ustreznost zapisov še toliko bolj pomembna, kadar gre za upravno odločanje, kot je bilo to v sklepu o zavrženju vloge pobudnika za starševski dopust in starševsko nadomestilo. Žal iz obrazložitve omenjenega sklepa ni mogoče razbrati zakaj je bila vloga zavržena, saj je bila obrazložitev pomanjkljiva in je vsebovala le navedbo 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP),2 kar seveda naslovniku sklepa ne pove prav dosti in lahko predstavlja kršitev določbe 228. člena ZUP3 (v povezavi z 214. členom ZUP).4 Pomanjkljiva obrazložitev upravnega organa pa omejuje ali celo onemogoča učinkovito varstvo pravic strank, saj se nenazadnje odločbe ne da preizkusiti, kar lahko predstavlja bistveno kršitev določb postopka.

Glede na navedeno je Varuh menil, da zgoraj opisane nedoslednosti lahko kažejo na kršitev načela dobrega upravljanja, zato je center za socialno delo skladno s 7. členom Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP) pozval, da v luči pripomb Varuha preuči možnosti za morebitno spremembo praks zapisovanja svojega dela, s tem pa tudi zagotovi varstvo pravic strank v postopkih.

Center za socialno delo nam je sporočil, da je priporočilo Varuha obravnaval in sprejel sklep, da je vsako podajanje informacij uporabnikom po elektronski pošti ali osebno treba zapisati in evidentirati. Glede obrazložitve izdanih upravnih aktov pa je bila MDDSZ kot upravljalcu informacijskega sistema, v katerem se izdajajo odločbe in sklepi na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov, dana pobuda po nadgraditvi sistema v smislu bolj natančne in celovite obrazložitve izdanih aktov. Ne glede na navedeno pa so že bile zaposlenim dane usmeritve, da je treba pravilne in zakonite akte izdajati, četudi informacijski sistem tega ne omogoča oz. ne omogoča v celoti.

V zvezi s težavami pri pisanju ustreznih obrazložitev upravnih aktov, ki naj bi izhajale iz informacijskega sistema, je Varuh vodil obširno korespondenco s centrom za socialno delo in MDDSZ. Slednje je Varuha seznanilo, da so bili popravki in dopolnitve izpisov sklepov v ISCSD1 (informacijskih sistem centrov za socialno delo, ki se uporablja za potrebe preverjanja upravičenosti do pravic in naslova starševskega varstva) objavljeni na produkciji novembra 2021, tako da so izpisi sklepov ustrezno dopolnjeni.

Zaradi tehničnih nezmožnosti ISCSD1 oziroma nesorazmerno visokih stroškov ter nesorazmerne porabe časa za izvedbo spremembe izdelave dokumentov v ISCSD1 sicer obrazložitev dokumentov v ISCSD1 ni mogoče popravljati. ISCSD1 se namreč v tem delu razlikuje od ISCSD2 (v katerem se izdaja odločba o pravicah po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) in je bistveno novejši sistem). MDDSZ je pojasnilo, da v ISCSD1 obstaja možnost vpisati opombo (tekst), ki se potem izpiše na odločbi. To pomeni, da lahko strokovni delavci na centru za socialno delo podrobnejšo obrazložitev sklepa/odločbe v posameznem primeru (npr. posebne okoliščine v konkretnem primeru, dodatna obrazložitev …) vedno vpišejo tudi v ISCSD1 in se bo tekst izpisal v obrazložitvi sklepa/odločbe. Na to možnost naj bi MDDSZ strokovne delavce centrov za socialno delo ponovno opozorilo.

Vir: Varuh človekovih pravic Republike Slovenije, 28. junij 2022

----------------------------
Opombe:

[1] Center za socialno delo je podal pojasnila, da lahko v skladu z 29. in 30. členom Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) oče otroka koristi pravico do starševskega dopusta in starševskega nadomestila, če mati ni zavarovanka za starševsko varstvo, in sicer od 78. dne otrokove starosti dalje v trajanju 260 dni. Rok za uveljavljanje pravice je določen v 3. odstavku 60. člena ZSDP-1, ki pravi, da kadar za otroka nihče ni upravičen do materinskega dopusta (tako je bilo tudi v obravnavanem primeru), se uveljavlja pravica do starševskega dopusta 30 dni pred potekom 77 dni starosti otroka. Če pa se uveljavlja po poteku 77 dni starosti otroka, se pravica do starševskega dopusta prizna z dnem vložitve vloge, pri čemer se trajanje pravice skrajša za toliko dni, kolikor je otrok star na dan vložitve vloge, zmanjšano za 77 dni. Se pravi, da v teh primerih upravičenec lahko koristi pravico v sorazmernem delu do 260 dni, ki začnejo teči z 78. dnem otrokove starosti (po izteku tega obdobja pa več ne).

[2] (1) Organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže:

1.     če zadeva, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva;

2.     če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka;

3.     če zahteva ni bila vložena v predpisanem roku;

4.     če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

(2) Organ lahko zavrže zahtevo tudi kadarkoli med postopkom do izdaje odločbe, če so podani razlogi iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3) Zoper sklep, s katerim organ zavrže zahtevo, je dovoljena pritožba.

[3] Če je zoper sklep dovoljena pritožba, mora biti obrazložen in mora vsebovati pouk o pritožbi.

[4] Prvi odstavek 214. člena ZUP določa, da obrazložitev odločbe obsega:

1.     razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;

2.     ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto;

3.     razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov;

4.     navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba;

5.     razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in

6.     razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.