c S
Zakon o elektronskih komunikacijah gre v nadaljnjo obravnavo 01.07.2022 18:00

Državni zbor je danes odločil, da je predlog zakona o elektronskih komunikacijah primeren za nadaljnjo obravnavo. Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje o Predlogu zakona o elektronskih komunikacijah (predlog), ki ga je Državnemu zboru (DZ) predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Danijel Krivec) in ga je v obravnavo poslala DZ. 

Državni zbor je seznanila, da je predlog vsebinsko enak predlogu, o katerem je bila aprila že opravljena obravnava v DZ, v okviru katere so bili zlasti zaradi uskladitve z mnenjem Zakonodajno-pravne službe DZ vloženi in v okviru druge obravnave tudi sprejeti amandmaji. Predlog amandmajev ne upošteva, zato ga bo treba uskladiti z mnenjem omenjene službe, upoštevati bo tudi treba pripombe Evropske komisije, prav tako pa tudi izboljšati nekatere druge zakonske rešitve. S takim pristopom priprave novega ZEKom-2 pa tokrat podpira tudi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS).

Koristi ZEKom-a za državljane

DZ se je na svoji  današnji izredni plenarni seji seznanil z mnenjem Vlade, da se s predlogom zagotavlja prenos Direktive 2018/1972/EU, spodbuja povezljivost in uporaba visokozmogljivih omrežij po vsej Sloveniji, obenem pa se potrošnikom olajšuje zamenjava ponudnika storitev, saj se jim za zamenjavo ne sme zaračunati nobenih neposrednih stroškov. S predlogom zakona se nadalje zagotavlja cenovno ugoden širokopasovni dostop do interneta, ki bo omogočal uporabo širokega nabora storitev za vse potrošnike, ne glede na njihovo lokacijo in dohodek. Predlog zakona predvideva vzpostavitev sistema javnega obveščanja in alarmiranja, tako da se bo s pošiljanjem opozoril uporabnikom na njihove mobilne telefone v primeru naravne nesreče ali drugih izrednih razmer učinkoviteje varovalo njihova življenja in premoženje. Operaterjem se bo zagotovila večja regulatorna predvidljivost in posledično večja varnost njihovih investicij, saj predlog zakona predvideva, da se bodo dovoljenja za uporabo radiofrekvenčnega spektra za brezžična širokopasovna omrežja?izdajala za daljše obdobje, in sicer za 20 let, s čimer se spodbuja večje naložbe zlasti v 5G povezljivost. S predlogom zakona se bo okrepila varnost komunikacijskih omrežij in storitev, kar je še posebej pomembno zaradi povečanih tveganj, ki jih prinašajo tehnologija 5G in vse bolj zaostrene mednarodne razmere.

Zamude pri prenosu EU direktive

Ob tem je treba izpostaviti, da Republika Slovenija od 21. decembra 2020 dalje zamuja s prenosom Direktive 2018/1972/EU in da predlog zakona zagotavlja njen prenos. Vlada nadalje ugotavlja, da je Evropska komisija 6. 4. 2022 napovedala, da bo zoper Republiko Slovenijo vložila tožbo na Sodišče EU, saj ni v celoti prenesla in notificirala nacionalnih ukrepov za prenos Direktive 2018/1972/EU, in sicer bo Evropska komisija predlagala Sodišču EU, naj Republiki Sloveniji naloži plačilo pavšalnega zneska, ki trenutno znaša 750.000,00 evrov. Glede na navedeno je nujen čim prejšnji sprejem zakona, s katerim bo zagotovljen popoln prenos Direktive 2018/1972/EU.

Potrebne so ustrezne spremembe

Vlada ugotavlja, da je treba zaradi zasledovanja javnega interesa in preprečitve visokih finančnih kazni, ki grozijo Republiki Sloveniji iz zgornjega naslova, zagotoviti čim prejšnji popoln prenos Direktive 2018/1972/EU. Glede na navedeno vlada podpira predlog zakona, ki ga je v zakonodajni postopek vložil predlagatelj, pri čemer ugotavlja, da bo v zakonodajnem postopku besedilo predloga zakona potrebno ustrezno spremeniti, in sicer na način, da bo zagotovljen pravilen prenos Direktive 2018/1972/EU v pravni red Republike Slovenije.

Glede na zgoraj navedeno vlada ugotavlja, da bo potrebna ustrezna sprememba v delu, kjer je določeno, da se pri opredelitvi relevantnega trga upošteva tehnološke posebnosti omrežij različnih zmogljivosti, in sicer sta primeroma navedena baker in optika. Evropska komisija je v svojih pripombah opozorila, da je navedena določba preveč nejasna in ne opredeljuje natančno, na kakšen način in za kakšen namen je treba upoštevati tehnološke posebnosti.

Nadalje je Evropska komisija opozorila, da vsebina predloga, ki operaterjem omogoča, da v dveh letih od zadnje izvedene analize trga podajo zahtevo za izvedbo nove analize trga, ustvarja pravno obveznost za nacionalni regulativni organ, to je AKOS, in bi kot taka lahko pomenila upravna bremena za regulativni organ. Kot pojasnjuje Evropska komisija, je namen Direktive 2018/1972/EU podaljšati in ne skrajšati časovno obdobje med dvema tržnima analizama ter nacionalnemu regulativnemu organu dati diskrecijsko pravico, da odloči, ali naj se pregled izvede prej kot po petih letih. Evropska komisija nadalje izpostavlja, da ista Direktiva z vidika zagotavljanja neodvisnosti nacionalnega regulativnega organa omogoča predčasno razrešitev vodje nacionalnega regulativnega organa le, če ta ne izpolnjuje več pogojev, potrebnih za opravljanje njegovih dolžnosti, ki so določene v nacionalnem pravu pred njegovim imenovanjem. Določba predloga pod določenimi pogoji omogoča predčasno razrešitev direktorja agencije, če agencija ne odloča v zakonsko predpisanih rokih, kar pa je sporno z vidika skladnosti z omenjeno Direktivo. Kot v svojih pripombah izpostavlja Evropska komisija, bi se razrešitev morala nanašati samo na osebne ali poklicne kvalifikacije vodje nacionalnega regulativnega organa, pri čemer so razlogi za razrešitev, ki so neposredno povezani z merjenjem uspešnosti opravljanja njihovih dolžnosti, jasno izključeni.

Nadalje vlada po preučitvi predloga zakona ugotavlja, da bodo potrebni še nekateri drugi popravki predloga zakona, zlasti zaradi upoštevanja mnenja, ki ga je v okviru zakonodajnega postopka EPA 2628-VIII podala Zakonodajno-pravna služba DZ.

DZ je danes z 80 glasovi za in 0 glasovi proti odločil, da je predlog ZEK-oma ob upoštevanju zgoraj navedenih sprememb primeren za nadaljnjo obravnavo.

Po potrditvi primernosti predloga zakona za nadaljnjo obravnavo bo predlog dodeljen matičnemu delovnemu telesu, tj Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, in Zakonodajno-pravni službi.

  • Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo, Ljubljana, 1. julij 2022 -