Marec 2022, številka 11 / letnik XX.
Deliberandum est diu, quod statuendum est semel.
Dolgo je treba razmišjati o tistem, kar se enkrat normira.
|
|
|
|
|
|
NOVOSTI
|
|
|
|
|
|
>> Neoblične dispozicije v stanovanjskih najemnih razmerjih
Obligacijski zakonik (OZ) v splošnem delu med drugim določa, da se za sklenitev pogodbe ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon drugače določa (prvi odstavek 51. člena OZ), in da zahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki, velja tudi za vse njene poznejše spremembe ali dopolnitve (drugi odstavek 51. člena OZ). Stanovanjski zakon (SZ-1) za stanovanjsko najemno pogodbo predpisuje pisnost (četrti odstavek 84. člena SZ-1). Morebitne sankcije za kršitev te predpisane obličnosti SZ-1 ne predpisuje. V celoti gledano SZ-1 materijo stanovanjskega najema sicer ureja specialneje od OZ, vendar učinke zahteve SZ-1 po pisnosti pogodbe ureja OZ, in ne SZ-1. Gre za primer, ki dobro ponazori, zakaj je treba specialnost ugotavljati v odnosu med posameznimi določbami primerjanih zakonov, in ne med zakoni v celoti.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
AKTUALNO - POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA
|
|
|
|
|
|
>> Hišna preiskava brez navzočnosti imetnika stanovanja
Izpodbijano določbo druge povedi prvega odstavka 216. člena > Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki določa, da če tisti, čigar stanovanje ali prostor se preiskuje, ali njegov zastopnik ni dosegljiv, mu sodišče postavi pooblaščenca po uradni dolžnosti izmed odvetnikov, hišno preiskavo pa opravi preiskovalni sodnik, je v povezavi z ostalimi določbami ZKP mogoče ustavnoskladno razlagati tako, da so spoštovane zahteve, ki izhajajo iz tretjega odstavka 36. člena > Ustave Republike Slovenije (URS). Zato ta določba ni v neskladju z URS, je presodilo Ustavno sodišče v delni odločbi v zadevi U-I-144/19 z dne 17. februarja 2022. Odločitev o njeni ustavnosti je zahtevala skupina poslancev Državnega zbora.
|
|
>> Kaj prinaša novela zakona o dohodnini?
Državni zbor je 11. marca 2022 sprejel novelo zakona o dohodnini (ZDoh-2Z), ki med drugim prinaša dvig splošne davčne olajšave in s tem davčno razbremenitev plač. Višja olajšava bo veljala od 1. januarja letos, torej bo upoštevana že pri obračunu marčevske plače, prihodnje leto pa bo pri obračunu dohodnine narejen še poračun za januarsko in februarsko plačo.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE - MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
|
|
|
|
|
|
>> Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti (ZSDV)
Zakon, ki je začel veljati 12. marca, omogoča pridobivanje digitalnih veščin s pomočjo tečajev, ki se bodo subvencionirali prek javnih razpisov in bodo namenjeni mladim in starejšim od 55 let. Zakon uvaja digitalne bone v višini 150 evrov za nakup računalniške opreme, ki jih bodo letos prejeli osnovnošolci v zadnji triadi, vsi dijaki in študenti. Do njih bodo upravičeni tudi starejši od 55 let, ki se bodo udeležili subvencioniranih tečajev. Upravičenci bodo lahko koristili bone za nakup nove ali rabljene računalniške opreme. Bone bo prav tako mogoče združevati znotraj družin.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IUS KOLUMNA
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pomoč pri samomoru – odločitev avstrijskega ustavnega sodišča in njene posledice |
|
|

mag. Martin Jančar |
|
|
|
Vsekakor je odločitev Ustavnega sodišča Avstrije zanimiva, še posebej če pogledamo, da je dikcija ustrezne kazenskopravne določbe praktično identična z našo. Zanimive so tudi posledične zakonodajne rešitve. Pri celotni stvari je presenetljivo to, da je država z izrazito katoliško tradicijo, ki ima močne zadržke do samomora, sprejela takšno odločitev. Na okoliščino strukture verskih prepričanj se sicer Ustavno sodišče Avstrije izrecno sklicuje (točka 94. obrazložitve), hkrati pa ugotavlja, da je tudi pri verujočih mogoče opaziti močno nagibanje k rešitvi vprašanja, ali omogočiti pomoč pri samomoru. Za ustavno sodišče je bilo ključno razumevanje pravice posameznika do svobodne izbire, ki po mnenju sodnikov zajema tudi pravico do dostojne smrti, prav tako pa tudi pravico, da si pri tem posameznik priskrbi ustrezno pomoč. Zakonodajalec, tako ustavno sodišče, pa mora ta izhodišča upoštevati.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
STROKOVNI ČLANKI - IZBOR TEDNA
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IZBRANO IZ SODNE PRAKSE
|
|
|
|
|
|
>> Omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito
Če se sodišče prve stopnje pri ugotavljanju pravilnega dejanskega stanja po opravljeni glavni obravnavi zgolj opre na dejstva in dokaze, ki jih je ugotavljala in izvedla že tožena stranka, ter svojo odločitev utemelji na njihovi drugačni presoji, potem je predmet pritožbenega preizkusa Vrhovnega sodišča zgolj to, ali je opravljena presoja logična, konsistentna in dovolj prepričljiva, da odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče šteti za arbitrarno.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
NOVI ZAKONI - OBJAVLJENI, A ŠE NE VELJAJO
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DOBRO JE VEDETI
|
|
|
|
|
|
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.
|
|
|
© 1989-2022 LEXPERA d.o.o. Vse pravice pridržane
Tednik ste prejeli skladno s 158. členom Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) in zakonodajo na področju varstva podatkov, in sicer na podlagi vaše prijave na spletni strani www.iusinfo.si, našega zakonitega interesa, sklenjenega naročniškega razmerja ali drugega razmerja, za katerega veljajo splošni pogoji družbe, ali izrecne privolitve. V kolikor Tednika ne želite prejemati, se lahko odjavite s seznama prejemnikov.
|
|