Državni zbor je na svoji redni 30. seji potrdil pet zakonov s področja kmetijstva, gozdarstva, lovstva in ribištva, in sicer: novelo zakona o kmetijstvu, novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, novelo zakona o agrarnih skupnostih, novelo zakona o divjadi in lovstvu ter novelo zakona o morskem ribištvu.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (nujni postopek)
Novela Zakona o kmetijstvu prinaša prilagoditve za namen izvajanja novega strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027, ki so ga morale pripraviti države članice EU za izvajanje reforme skupne kmetijske politike.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (druga obravnava)
Novela Zakona o kmetijskih zemljiščih prinaša:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o agrarnih skupnostih (druga obravnava)
Novela zakona spreminja in dopolnjuje Zakon o agrarnih skupnostih na več področjih, ki so se v praksi izkazala kot problematična. Tako na novo določa zakonsko pooblastilo za zastopanje članov agrarne skupnosti tudi v davčnih postopkih, vezano na posle upravljanja premoženja, razen v poslih, ki se po davčnih predpisih obravnavajo kot posli v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Novela določa, da imajo agrarne skupnosti davčno številko. Registracija se omogoči tudi agrarnim skupnostim, ki jim premoženje nikoli ni bilo odvzeto z odločbo oziroma odločba ni bila izvršena.
S predlogom novele zakona se tudi znižuje zahtevani kvorum za sprejem temeljnega akta, ki je pogoj za registracijo. Predvideva se možnost delitve solastniškega deleža pri razpolaganju s premoženjem ter omejitve pri sklepanju izročilne pogodbe in pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Predlog novele na novo ureja neodplačni prenos deleža države in občine v agrarni skupnosti na druge člane agrarne skupnosti ter prenos zapuščine brez dedičev na člane agrarne skupnosti.
Zakon o spremembi Zakona o divjadi in lovstvu (skrajšani postopek)
Z novelo zakona se črta lovišča s posebnim namenom Prodi Razor, Medved, Snežnik Kočevska Reka in Žitna Gora, kot so določena v 68. členu Zakona o divjadi in lovstvu. Lovišče s posebnim namenom Prodi Razor bo postalo del lovišča s posebnim namenom Triglav Bled in pa lovišča Ljubinj. Črtajo se tudi lovišča s posebnim namenom Medved, Snežnik Kočevska Reka in Žitna Gora, ki se združijo v enotno lovišče s posebnim namenom Kočevsko. Ta lovišča se teritorialno držijo med seboj in imajo že sedaj istega vodjo ter sedež, voditi pa morajo tri različne računovodske izkaze, lovske evidence in druge evidence. Navedena združitev teh treh lovišč s posebnim namenom v enega bo racionalizirala delovanje in izboljšala učinkovitost delovanja tega lovišča s posebnim namenom. Z novelo se v Zakon o divjadi in lovstvu dodaja lovišče s posebnim namenom Brdo pri Kranju, ki je bil ustanovljen z Uredbo o ustanovitvi lovišča s posebnim namenom Brdo pri Kranju.
Z novelo se tudi ureja prehodno obdobje, ko se bodo prej navedena lovišča s posebnim namenom na Kočevskem združila oziroma razdelilo lovišče s posebnim namenom Prodi Razor.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o morskem ribištvu (skrajšani postopek)
V zadnjih letih se na območjih gojenja školjk v slovenskem morju vedno pogosteje in v vedno večjem številu pojavljajo orade, ki se zadržujejo območjih gojenja školjk in se hranijo z naseljenimi mladicami školjk pa tudi odraslimi školjkami. Zaradi tega prihaja do manjše proizvodnje in posledično gospodarske škode. Školjkarji opozarjajo, da se v zadnjih letih škoda le še povečuje, zaradi česar se ogroža nadaljnje izvajanje dejavnosti školjkarstva.
Školjkarji nimajo na razpolago drugih možnosti oziroma učinkovitih ukrepov, s katerimi bi škodo zmanjšali, razen z zmanjšanjem števila orad oziroma izlovom orad in drugih rib, ki se prehranjujejo s školjkami, v objektih marikulture. Ker pa je na podlagi veljavnega Zakona o morskem ribištvu prepovedano izvajati ribolov bližje kot 150 metrov od objektov, namenjenih marikulturi, je onemogočeno vplivati na število orad in s tem na škodo, ki jo te povzročajo.
Predlog zakona omogoča izlov orad in drugih rib, ki jedo školjke, znotraj 150 m pasu okrog objektov, namenjenih marikulturi. Ker se posamezni objekti marikulture nahajajo tudi v ribolovnem rezervatu Strunjan in Portorož, je potrebno določiti izjemo za izvajanje ribolova tudi v navedenih rezervatih. Ribolov bo dovoljen le na podlagi posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov, ki se bo izdalo na podlagi javnega poziva, v katerem bodo določeni osnovni pogoji in kriteriji za izdajo dovoljenja. Dovoljenje se bo izdalo posameznim imetnikom dovoljenj za gospodarski ribolov, ki bodo izpolnjevali določene pogoje in pravočasno oddali vlogo. Potrebno bo tudi pozitivno strokovno mnenje Zavoda za ribištvo Slovenije. Izdano bo za določen čas, za določeno območje, s predpisanim ribolovnim orodjem in pogojem, da se predhodno o vsakem ribolovu obvesti ribiška inšpekcija.