Finančno podjetje je uporabniku onemogočilo uporabo storitev. Ob tem mu je pojasnilo, da je to storilo zato, ker je državljan ene izmed držav, v zvezi s katerimi obstaja visoko tveganje za pojav pranja denarja ali financiranje terorizma. Zagovornik je ugotovil, da morajo finančna podjetja le bolj nadzorovati ravnanja strank, pri katerih obstaja večje tveganje za nezakonito poslovanje. Noben predpis pa jim ne dovoljuje, da bi lahko strankam uporabo storitev avtomatično onemogočila samo zaradi njihovih osebnih okoliščin, kot je državljanstvo. Zato je odločil, da je podjetje v obravnavanem primeru uporabnika diskriminiralo na podlagi njegovega državljanstva.
Na Zagovornika se je obrnil uporabnik storitev finančnega podjetja, ki je zatrjeval, da ga je podjetje diskriminiralo. Po tem, ko je eno leto uporabljal storitve podjetja, mu je to sporočilo, da bo z njim prekinilo poslovno razmerje. Pri tem je navedlo, da mora to narediti zaradi njegovega državljanstva.
Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije od finančnega podjetja prejel pojasnilo, da se morajo finančna podjetja držati predpisov o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, poleg tega pa tudi pravil drugih finančnih podjetij, s katerimi sodelujejo. Podjetje je povedalo še, da je uporabniku sicer res onemogočilo uporabo storitev zaradi njegovega državljanstva, a le zato, ker da je le na tak način lahko zagotovilo skladnost poslovanja s pravili delovanja enega od poslovnih partnerjev.
Zagovornik je po proučitvi pravilnika, ki ga je omenilo finančno podjetje, ugotovil, da ta prepoveduje le poslovanje s točno določenimi osebami in s prebivalci določenih območij, med drugimi tudi s prebivalci države, katere državljan je prijavitelj diskriminacije. Pravilnik pa ne določa, da morajo poslovni partnerji podjetja onemogočati poslovanje uporabnikom, ki imajo državljanstvo držav s tveganih območij, a prebivajo v drugih državah. Takšen je bil tudi položaj prijavitelja diskriminacije – državljana tretje države s seznama tveganih držav, ki je rezident Slovenije.
Ker je iz proučitve primera izhajalo, da je finančno podjetje diskriminiralo uporabnika, je Zagovornik v postopku preveril, ali bi njegovo ravnanje lahko obravnavali kot izjemo od prepovedi diskriminacije. Zato je pretehtal, ali je podjetje pri prekinitvi sodelovanja za uporabnikom zasledovalo legitimen cilj in ali so bila sredstva, ki jih je pri tem uporabilo, ustrezna, nujno potrebna in sorazmerna. Samo pritrdilni odgovori na vsa ta vprašanja pomenijo, da je ukrep možno obravnavati kot izjemo od prepovedi diskriminacije.
Zagovornik je ugotovil, da je podjetje s prekinitvijo poslovanja stranki poskušalo doseči legitimen cilj zmanjšanja tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, kar mora početi po zakonu. Da pa pri tem ni uporabilo primernega ukrepa.
Izbrani način doseganja tega cilja je bil sicer po oceni Zagovornika ustrezen, saj je s popolno prepovedjo poslovanja uporabniku, ki bi potencialno lahko izvršil protipravna dejanja, podjetje takšna dejanja preprečilo.
Zagovornik pa je obenem ugotovil, da zakonodaja in druga pravila zahtevajo zgolj natančnejši nadzor na poslovanjem določenih uporabnikov, ne pa kar avtomatsko prepoved poslovanja, ko je uporabnik državljan katere od držav, v zvezi s katerimi je določeno visoko tveganje za pojav pranja denarja ali financiranje terorizma. Dejstvo, da bi lahko podjetje namesto vnaprejšnje prepovedi poslovanja uporabnika le bolj nadziralo in ukrepalo šele v primeru tveganih transakcij, je Zagovornika vodilo k oceni, da ravnanje podjetja ni bilo edino možno in torej nujno potrebno za dosego legitimnega cilja.
Prepoved uporabe storitev že na podlagi državljanstva pa je bila po oceni Zagovornika tudi nesorazmeren ukrep, saj je finančno podjetje sebi tveganje pri poslovanju zmanjšalo na nič, uporabnik pa ni imel več možnosti uporabljati nobene storitve podjetja.
Državni organ za varstvo pred diskriminacijo je zato odločil, da primera ne more obravnavati kot izjemo od prepovedi diskriminacije, in posledično ugotovil, da je finančno podjetje uporabnika diskriminiralo. Uporabnik je bil žrtev diskriminacije zaradi njegove osebne okoliščine državljanstva, in sicer na področju ponujanja blaga in storitev javnosti.
Zagovornik je ob tem poudaril, da morajo podjetja, ki delujejo v Sloveniji, vedno poslovati v skladu z ustavo in torej upoštevati tudi načelo enake obravnave in enakih možnosti.
Povezava do celotne odločbe.
Vir: Zagovornik načela enakosti, 11. marec 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
