Predlagatelj je izpodbijal določbo ZKP tako zaradi nesorazmernosti posega v pravico do nedotakljivosti stanovanja iz prvega odstavka 36. člena URS in iz 8. člena EKČP kot tudi zaradi njenega neskladja z načelom jasnosti in pomenske določljivosti iz 2. člena URS.
Izpodbijano določbo druge povedi prvega odstavka 216. člena > Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki določa, da če tisti, čigar stanovanje ali prostor se preiskuje, ali njegov zastopnik ni dosegljiv, mu sodišče postavi pooblaščenca po uradni dolžnosti izmed odvetnikov, hišno preiskavo pa opravi preiskovalni sodnik, je v povezavi z ostalimi določbami ZKP mogoče ustavnoskladno razlagati tako, da so spoštovane zahteve, ki izhajajo iz tretjega odstavka 36. člena > Ustave Republike Slovenije (URS). Zato ta določba ni v neskladju z URS, je presodilo Ustavno sodišče v delni odločbi v zadevi U-I-144/19 z dne 17. februarja 2022. Odločitev o njeni ustavnosti je zahtevala skupina poslancev Državnega zbora.
Ustavno sodišče je uvodoma zapisalo, da po ustaljeni ustavnosodni presoji pomeni izvedba hišne preiskave poseg v pravico do nedotakljivosti stanovanja (prvi odstavek 36. člena URS) in da ima v skladu s tretjim odstavkom 36. člena URS pri preiskavi pravico biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo, ali njegov zastopnik. V povezavi s tem je pojasnilo, da je to tisti, v čigar varovano pravico (zasebnost) se posega, oziroma dejanski uporabnik oziroma imetnik stanovanja in drugih prostorov (torej ne glede na to, ali jih uporablja kot lastnik ali imetnik). Ob tem je opredelilo namen tega jamstva. To je, tako Ustavno sodišče, varstvo pravic in interesov imetnika preiskanega prostora.
Ne glede na to, ali imetnik prostora v (pred)kazenskem postopku nastopa v vlogi obdolženca ali le kot imetnik prostora, ki naj se preišče, je v položaju subjekta, v čigar človekove pravice in temeljne svoboščine se bo s tem preiskovalnim dejanjem poseglo (z namenom prijetja obdolženca ali odkritja sledov kaznivega dejanja ali predmetov, ki so pomembni za kazenski postopek), meni Ustavno sodišče.
V nadaljevanju je Ustavno sodišče razlogovalo, da ni vseeno, ali je pri hišni preiskavi navzoč imetnik ali njegov zastopnik, če je imetnik dosegljiv. Primarno ima namreč po oceni Ustavnega sodišča to pravico imetnik preiskanega prostora, šele subsidiarno (ali celo vzporedno, če imetnik to želi) pa njegov zastopnik.
Osrednje vprašanje, s katerim se je moralo spoprijeti Ustavno sodišče v obravnavani zadevi, pa je bilo, ali je mogoče pooblaščenca, ki ga na podlagi izpodbijane določbe ZKP zaradi imetnikove in zastopnikove nedosegljivosti po uradni dolžnosti imenuje sodišče, razlagati kot zastopnika iz tretjega odstavka 36. člena URS. Odgovorilo je pritrdilno. Presodilo je namreč, da iz jezikovne razlage tretjega odstavka 36. člena URS ne izhaja, da bi moral biti zastopnik nujno postavljen v skladu s predhodno izraženo voljo zastopanega. Prav tako v slovenskem pravnem redu, tako Ustavno sodišče, pojem zastopnik zajema zelo različna pravna razmerja, ki nikakor niso omejena samo na zastopanje, ki temelji na volji zastopanega.
Med zakonite zastopnike v širšem pomenu besede spadajo, na primer, vsi zastopniki, ki pridobijo upravičenje za zastopanje neodvisno od volje zastopanega neposredno na podlagi zakona ali na podlagi pravnega akta pristojnega organa (na primer sodišča, organa z javnimi pooblastili, centra za socialno delo), je zapisalo Ustavno sodišče. To je tako presodilo, da je z ustaljenimi metodami razlage mogoče ugotoviti, da pojma njegov zastopnik iz tretjega odstavka 36. člena URS, ki se nanaša na zastopnika tistega, čigar stanovanje ali prostor se preiskuje, ni mogoče razlagati tako ozko, da bi zajemal samo zastopnika, postavljenega na podlagi predhodno izražene volje zastopanega.
Glede nedosegljivosti imetnika in po njegovi volji imenovanega zastopnika pa je pojasnilo še, da je to dejansko vprašanje, ki se presoja v vsakem primeru posebej. Njegovo konkretno vsebino, vezano na posamičen primer, bo, tako Ustavno sodišče, zato v vsakem primeru posebej napolnila praksa.
Ustavno sodišče je odločitev sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval ustavni sodnik prof. dr. Marijan Pavčnik.
Pripravil: Patricij Maček, mag. prava
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
