>> Odlog izvršbe - Ustavno sodišče tako, zakonodajalec drugače?
Ustavno sodišče je v odločbi, s katero je delno razveljavilo zakon (drugi odstavek 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ/18), sprejelo eno ustavnopravno stališče, zakonodajalec pa je pozneje novo ureditev, ki jo je sprejel, oblikoval okoli istega temeljnega stališča, zaradi katerega je bila prvotna ureditev razveljavljena. V bistvu je vztrajal pri svojem. Govora je o fiksnem in togem zakonskem omejevanju možnosti odloga izvršbe iz posebno upravičenih razlogov in o odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-171/16, Up-793/16 z dne 11. julija 2019.



Ta odlog je bil namenjen uveljavitvi socialnih in zdravstvenih razlogov. Šlo je za odlog kot sredstvo za blažitev trdot in neizprosnosti izvršilnega postopka, ki lahko pretirano in nesorazmerno posežejo v človekove pravice dolžnika. Izvršba se tu odloži zato, ker bi zaradi velikih socialnih, zdravstvenih in podobnih težav za dolžnika (v tem trenutku) enostavno pomenila preveliko breme. Lahko gre za težko bolezen, visoko nosečnost, visoko starost in starostno oslabelost, izselitev številne družine z mladoletnimi otroki itd.

 

 

>> Nadaljevanje članka

 

>> DZ sprejel dvig proračunske porabe
Poslanci DZ so pretekli teden s sprejetjem novele odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022 potrdili 670-milijonsko povišanje zgornje meje izdatkov državnega proračuna v letošnjem letu ter sprejeli še zakon o prepovedi nekaterih plastičnih proizvodov in novelo zakona o trošarinah.

>> Predlog zakona o debirokratizaciji potrjen na odboru parlamenta
Odbor DZ za notranje zadeve je potrdil predlog zakona o debirokratizaciji, ki med drugim uvaja register prečiščenih besedil zakonov in podzakonskih aktov na enem mestu. Predlog v prvem delu spreminja in dopolnjuje 14 zakonov z različnih področij, v drugem delu pa določa razveljavitev 207 zakonov in vseh podzakonskih predpisov, izdanih na njihovi podlagi, ter določa prenehanje uporabe 18 zveznih jugoslovanskih zakonov.

>> Predlog novele zakona o sodnih taksah
Odbor DZ za pravosodje je brez glasu proti potrdil vladni predlog novele zakona o sodnih taksah, s katero želi Vlada uskladiti ureditev z ustavno odločbo U-I-46/15. V predlogu se niža zgornja omejitev vrednosti predmeta za odmero sodnih taks za nepravdne postopke s 60 milijonov evrov na en milijon evrov. Eden od ciljev predloga je tudi rešitev problematike pri zagotavljanju spisnih listin v zadevah, kjer odvetniki izvajajo obrambo po uradni dolžnosti.

>> Katere plače bi se povečale na podlagi novele ZDoh-2AB?
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) podpira predlagane spremembe na področju dohodnine (predlog novele zakona o dohodnini), ki razbremenjujejo zlasti plače, nekoliko manj pa kapital in najemnine. Gospodarska rast bo zaradi tega po oceni analitikov GZS vsako leto višja za 0,5 do 0,75 odstotne točke. V letu 2022 se bodo neto plače povečale za 2,1 odstotka pri povprečni plači, in sicer tako zaradi prvega dviga splošne olajšave (s 3500 na 4500 evrov) kot usklajevanja dohodninske lestvice in olajšav z indeksom cen. Pri bruto plači 1800 evrov bi se neto plača do leta 2025 dvignila za okoli 8,4 odstotka, pri bruto plači 1600 evrov za 7,3 odstotka, pri 1200 evrov pa za 6,4 odstotka.

>> Državnotožilski svet o predlogu novele zakona o državnem tožilstvu

>> Dvomi o transparentnosti priprave novele zakona o igrah na srečo

>> V predlogu novele ZNB stopnjevani nadzor protiepidemičnih ukrepov

>> Minister poziva k delu od doma, OZS za dodatno pomoč gospodarstvu

>> Prednosti opravljanja dela od doma z vidika delodajalca

>> Kakšen je postopek in kolikšno nadomestilo, ko je otrok v karanteni?

>> Zaradi omikrona karantena in testiranje za prihode iz sedmih držav

>> Vrhovno sodišče razveljavilo sodbo "Balkanskim bojevnikom"

>> Odbor 255 Damjana Kukovca potrdil za sodnika na Splošnem sodišču EU

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Spremembe in dopolnitve Kazenskega zakonika (KZ-1)
Novela KZ-1I, ki bo začela veljati 15. decembra, med drugim določa pomembne nove inkriminacije na področjih trgovine z deli človeškega telesa in ponarejenih zdravil, na področju goljufij s finančnimi sredstvi, negotovinskimi plačilnimi sredstvi in finančnimi instrumenti. Med novostmi je v splošnem delu tudi sprememba zastaralnega roka iz drugega odstavka 91. člena KZ-1. Do zdaj je namreč veljalo, da če je bila pravnomočna sodba v postopku z izrednim pravnih sredstvom razveljavljena, je bil v novem sojenju zastaralni rok dve leti od razveljavitve pravnomočne sodbe. Novela pa je omenjeni rok podaljšala na pet let. >> Več

>> Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR)
Zakon, ki bo začel veljati 15. decembra, določa pravico do povračila škode upravičencem, ki jim je nastala zaradi prenosa obveznosti kapitalskih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod). Zakon natančno določa upravičence, merila za odmero in višino denarne odškodnine, načine in roke za izplačilo ter postopke in organe, pristojne za odločanje.

>> Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (ZIPRS2223)

>> Spremembe Proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (DP2022)

>> Proračun Republike Slovenije za leto 2023 (DP2023)

>> Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID)

>> Sprememba in dopolnitev Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD-1)

>> Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije

>> Pregled veljavnih protikoronskih odlokov in drugih predpisov

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 184 do 187

 

O procesnem zakonu, ki ga uporabljam, sem presipal že precej prahu iz laserskega tiskalnika (sem napreden in ne prelivam več črnila), predvsem v smislu, da bi bilo potrebno konceptualno stvari spremeniti. Kar se Kazenskega zakonika (KZ-1) tiče, pa je moja temeljna kritika ta, da se zdijo vsakokratne spremembe bolj odraz problemov procesne zasnove in se poskuša z materialno kazenskimi določbami reševati procesne probleme. Kot take vidim zlasti spremembe, ki so zadevale kazniva dejanja zoper gospodarstvo, kjer se je opis najpogostejših dejanj - zlorabe položaja - pogosto spreminjal. Enako stališče imam tudi glede koncepta kaznivega dejanja poslovne goljufije, ki po mojem rešuje težave popolnoma druge panoge prava in njej lastnih sodnih postopkov.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne!

 

Danijel Igrec:
Precedens, ki to ni?

Staš Janežič:
Delo na domu kot opcijski epidemiološki ukrep

mag. Bojana Vogrinec:
Nov institucionalni in zakonodajni okvir za boj proti goljufijam na škodo EU

dr. Anže Erbežnik:
Nevarnost dehumaniziranih postopkov kazenskopravnih izročitev tretjim državam

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Vročanje pravni osebi
Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki glavnico z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Toženka se je na odločitev pritožila iz razlogov kršitve procesnega prava, in sicer očita sodišču prve stopnje, da ji ni pravilno vročilo tožbe. Sklicuje se na 142. člen ZPP in dodaja, da je vročitev pravni osebi pravilna le, če je sodno pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. Kdaj je vročitev sodnih pisanj pravilno opravljena? >> Več

 

 

>> Največja zbirka sodne prakse - že več kot 214.000 judikatov slovenskih sodišč

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
4. december 2021		Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO)
15. december 2021		Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1)
15. december 2021		Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD)
15. december 2021		Kazenski zakonik (KZ-1)
15. december 2021		Zakon o pridobivanju in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja (ZPPDČT)
15. december 2021		Zakon o lekarniški dejavnosti (ZLD-1)
15. december 2021		Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR)
1. januar 2022		Zakon o vodah (ZV-1)
1. januar 2022		Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
1. januar 2022		Zakon o financiranju občin (ZFO-1)
1. januar 2022		Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
1. januar 2022		Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1)
1. januar 2022		Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1)
1. januar 2022		Zakon o javnem naročanju (ZJN-3)
1. januar 2022		Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah (ZNKP)
1. januar 2022		Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS2122)
1. januar 2022		Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT)
1. januar 2022		Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID)
1. januar 2022		Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (ZIPRS2223)
1. januar 2022		Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ)
1. januar 2022		Zakon o javnih financah (ZJF)
3. januar 2022		Zakon o osebni izkaznici (ZOIzk-1)
4. april 2022		Zakon o katastru nepremičnin (ZKN)
8. julij 2022		Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-2)
1. januar 2023		Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping.

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.