Če se je prej v Kazenski zakonik (KZ-1) z novelami posegalo vsakih nekaj let, je bil ta v zadnjih dveh letih noveliran kar štirikrat (vse spremembe KZ-1). 18. novembra 2021 je namreč Državni zbor sprejel že novelo KZ-1I. Z njo se po navedbah Ministrstva za pravosodje v slovenski pravni red prenašajo določbe večih direktiv Evropske unije (EU) ter konvencij Sveta Evrope in Organizacije združenih narodov.
Med novostmi, ki jih prinaša novela KZ-1I - primerjalnik spremenjenega besedila, je v splošnem delu (med drugim) sprememba zastaralnega roka iz drugega odstavka 91. člena KZ-1. Do zdaj je namreč veljalo, da če je bila pravnomočna sodba v postopku z izrednim pravnim sredstvom razveljavljena, je bil v novem sojenju zastaralni rok dve leti od razveljavitve pravnomočne sodbe. Novela pa je omenjeni rok podaljšala na pet let.
Poleg tega so bili z novelo KZ-1I v posebnem delu KZ-1 spremenjeni opisi večih kaznivih dejanj, nekatera kazniva dejanja pa so bila uzakonjena povsem na novo. V poglavju Kazniva dejanja zoper človečnost je bilo tako na primer razširjeno kaznivo dejanje financiranja terorizma (109. člen KZ-1).
V poglavju Kazniva dejanja zoper življenje in telo je bila pri kaznivem dejanju prisiljenja (132. člen KZ-1) dodana kvalificirana oblika. Tako se storilec, ki to kaznivo dejanje izvrši zoper uradno osebo z namenom ustrahovanja, tako da uradna oseba v mejah svojih uradnih pravic opravi uradno dejanje, ki ga ne bi smela opraviti, ali ne opravi dejanja, ki bi ga morala ali smela opraviti, kaznuje z zaporom do dveh let (drugi odstavek 132. člena KZ-1). Pregon pa se začne po uradni dolžnosti. V 134. členu KZ-1 je bilo dodano kaznivo dejanje prisilnega izginotja, ki se glasi: »Kdor koga prime, pridrži, ugrabi ali mu na drug način odvzame prostost po nalogu države ali politične organizacije ali z njenim pooblastilom, podporo ali soglasjem, ki potem takega odvzema prostosti ne prizna ali noče dati podatkov o usodi take osebe ali o tem, kje je, in s tem odvzame tej osebi pravno varstvo, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.« Kaznivo dejanje grožnje (135. člen KZ-1) pa je po novem pregonljivo po uradni dolžnosti v primeru, če je izvršeno zoper koga od najvišjih predstavnikov države, poslanca, člana Državnega sveta, člana vlade, sodnika Ustavnega ali Vrhovnega sodišča ali zoper njegovega bližnjega.
Obravnavana novela je prav tako obsežneje posegla v kazniva dejanja zoper človekovo zdravje. Spremenjena so bila kazniva dejanja nedovoljene presaditve delov človeškega telesa in sprememba človeškega genoma (181. člen KZ-1), proizvodnje in prometa škodljivih sredstev za zdravljenje (183. člen KZ-1), neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog (186. člen KZ-1) ter omogočanja uživanja ali uporabe prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi ali postopkov v športu (187. člen KZ-1). Povsem na novo pa sta bili opredeljeni kaznivi dejanji trgovine z deli človeškega telesa, spolnimi celicami, krvjo in komponentami krvi (181. a člen KZ-1) ter proizvodnje in prometa ponarejenih sredstev za zdravljenje, zdravil, ki nimajo dovoljenja za promet, ali medicinskih pripomočkov, ki ne izpolnjujejo zahtev glede skladnosti (183. a člen KZ-1).
Zakonodajalec je na novo premislil, spremenil in dodal tudi nekatera kazniva dejanja zoper premoženje. Ta so: kaznivo dejanje organiziranja denarnih verig, nedovoljenega prirejanja iger na srečo in nedovoljenega prirejanja rezultatov športnih tekmovanj (212. člen KZ-1), kaznivo dejanje nedovoljene posesti in prometa s stvarmi, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote (218. člen KZ-1), kaznivo dejanje poškodovanja, odstranitve ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote (219. člen KZ-1) ter kaznivo dejanje napada na informacijski sistem (221. člen KZ-1).
V poglavju Kazniva dejanja zoper gospodarstvo kaže izpostaviti zlasti spremenjeno kaznivo dejanje goljufije na škodo EU (229. člen KZ-1). Tako prvi, drugi in tretji odstavek tega člena zdaj določajo:
»(1) Kdor se izogne odhodkom s tem, da uporabi ali predloži lažne, nepravilne ali nepopolne izjave ali dokumente ali ne razkrije podatkov in tako povzroči škodo splošnemu proračunu EU, proračunu, ki ga upravlja EU, ali proračunu, ki se upravlja v imenu EU, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(2) Enako se kaznuje, kdor poneveri, neupravičeno zadržuje ali neustrezno uporabi sredstva splošnega proračuna EU, proračuna, ki ga upravlja EU, ali proračuna, ki se upravlja v imenu EU.
(3) Enako se kaznuje, kdor pridobi sredstva iz proračunov iz prvega in drugega odstavka tega člena s tem, da uporabi ali predloži lažne, nepravilne ali nepopolne izjave ali dokumente ali ne razkrije podatkov.«
V 29. poglavju, ki določa kazniva dejanja zoper javni red in mir, pa je bilo poseženo v kaznivo dejanje izdelovanja in pridobivanja orožja in pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje (306. člen KZ-1), ter kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države (308. člen KZ-1).
Pripravil: Patricij Maček, mag. prava
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
