>> Diskriminacija necepljenih ali zamejitev njihovega poseganja v pravice drugih?
V luči trenutno najbolj aktualne, pa tudi najbolj čustvene razprave, tiste o cepljenju proti covidu-19, ki družbo vedno ostreje polarizira, in to po mejnikih, ki jih prej nismo poznali, se zastavlja vprašanje, ali se vsi skupaj, na eni strani državna oblast, na drugi pa državljani, razdeljeni na tabora cepljenih in necepljenih, sploh še nahajamo znotraj normativnega okvirja, ki ga zamejujejo slovenska ustava in zakoni.



Kakšna je v resnici normativno določena dolžnost in odgovornost države glede cepljenja v primerih epidemije nevarne bolezni? Ter kakšne so na drugi strani znotraj pozitivnega normativnega okvirja dolžnosti, pravice in odgovornosti vsakega posameznega državljana?

Necepljeni lahko upravičeno rečejo, da je bila izhodiščna zagotovitev prostovoljnosti cepljenja s strani državne oblasti dvolična in da v aktualnih epidemioloških razmerah v resnici sploh nimajo pravice do necepljenja.

 

 

>> Nadaljevanje članka

 

Kako lahko nekdo z doktoratom iz medicine in na dveh visokih položajih izreče stavek “necepljeni so manj izobraženi in žrtve teorij zarot“? Kako se lahko toliko časa tako silovito ignorirajo znanstvene ugotovitve, dognanja, stališča in prepričanja uglednih, najuglednejših znanstvenikov iz Evrope in sveta? Kako si pravniki in pravnice, ki vsekakor niso leto in pol vsaj dve uri časa dnevno namenili študiju, analizi in proučevanju znanstvenih dognanj in zdravniških izkušenj glede »koronske krize«, bolezni covid, zdravljenja te bolezni, zdravil in cepiv…, drznejo o ljudeh, ki so skeptiki, govoriti kot o »ljudeh anticepilcih, ki zemljino okroglost opisujejo kot ravno ploskev«?

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

>> Visokih kazni za nedostojno vedenje vendarle ne bo
Poslanci DZ so včeraj zavrnili novelo zakona o varstvu javnega reda in miru. Najodmevnejša je bila njena rešitev za kaznovanje nedostojnega vedenja - sprva je bilo predvideno zgolj kaznovanje žaljenja uradne osebe, nato je bilo to razširjeno na vse. Predlog je vseboval tudi širitev nabora upravičenih razlogov za zbiranje prostovoljnih prispevkov (za primer bolezni ali telesne poškodbe) ter prepoved motenja miru, povzročanja vznemirjenosti in nadlegovanja ljudi pri njihovem zbiranju. Med drugim je določal tudi prekršek storilca, ki oškodovanca udari večkrat, in ne le enkrat.

>> Vlada umaknila uvedbo socialne kapice
Vlada je iz besedila novega predloga zakona o debirokratizaciji umaknila določbo o uvedbi socialne kapice, za katero naj ne bi bilo dovolj podpore. Uvedba socialne kapice za plače nad 6000 evrov bruto je bila sicer ena od ključnih novosti zakona, ki so jo najbolj nestrpno pričakovali v gospodarstvu. Iz novega predloga zakona so črtane tudi spremembe nekaterih zakonov, ki bi lahko blokirale zakonodajni postopek.

>> Ukinitev zdravniškega potrdila o prebolevnosti in status enkrat cepljenega prebolevnika
V zagati so se znašli številni, ki so kot dokaz o preboleli okužbi imeli zdravniško potrdilo, saj ga je odlok o izpolnjevanju pogoja PCT ukinil. Druga določba, ki je povzročila zmedo, je povezana z dolžino veljavnosti statusa enkrat cepljenega prebolevnika in posledično izpolnjevanjem pogoja PCT.

>> Sodni svet: Pogoj PCT ne more omejevati dostopa do sodišč

>> Kaj bo z necepljenimi v državni upravi?

>> Pojasnila glede upoštevanja PCT pogoja za opravljanje dela

>> Hramba dokazil PCT

>> Prepoved vpogleda v povzetek podatkov o pacientu

>> Poslanci sprejeli novelo zakona o zaščiti živali

>> Vlada med drugim zvišala trošarine za tobačne izdelke

>> Evropska komisija predlaga prenovo evropskih zavarovalniških pravil

>> ESČP: Rusija odgovorna za umor Litvinenka

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

Nataša Ciraj:
Preiskovalno načelo v delovnih sporih

Grega Strban:
Socialna varnost nestandardnih delavcev, ki se gibljejo v EU

Damjan Mašera:
Ukrepi za omilitev posledic epidemije covid-19 na področju delovnih razmerij

Sara Bagari, Katarina Kresal Šoltes:
Mednarodna, EU in primerjalnopravna raziskava dela na domu

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Odpoved pravicam iz delovnega razmerja
Višje sodišče je v pritožbenem postopku odločalo, ali se delavec lahko s pisnim dogovorom odpove pravicam iz delovnega razmerja. V sodbi, s katero je zavrnilo pritožbo, je Višje sodišče izpostavilo, da se delavec pravici, ki mu gre po zakonu, ne more vnaprej veljavno odpovedati. Pravici, ki jo je že pridobil, oziroma s terjatvijo, ki je že zapadla, pa lahko prosto razpolaga in se ji tudi odpove tako, da jo pač ne uveljavlja, jo odstopi ali pa se z delodajalcem o njej sporazume.

 

 

>> Največja zbirka sodne prakse - že več kot 212.400 judikatov slovenskih sodišč

 

>> Spremembe in dopolnitve Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2
18. septembra je začela veljati novela odloka, ki od 1. oktobra dalje uvaja v državni upravi (ministrstva, organi v sestavi, inšpekcije, policija, vojska in upravne enote) pogoj cepljenosti in prebolevnosti (novi 10.a člen). Uslužbenci, ki niso v zadnjega pol leta preboleli okužbe s koronavirusom, morajo biti do prvega oktobra cepljeni z vsaj enim odmerkom, do prvega novembra pa polno cepljeni. Izjema so tisti, ki bodo predložili potrdilo osebnega zdravnika, v katerem jim ta iz zdravstvenih razlogov odsvetuje cepljenje. Novela določa tudi obveznosti osebe, ki je imela pozitiven test HAG, razširja vrsto oseb, ki jim ni treba izpolnjevati pogoja PCT, in področja, za katera ne veljajo omejitve zaradi neizpolnjevanja pogoja PCT. >> Več

>> Sprememba Odloka o začasni omejitvi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2
Na podlagi spremembe, ki je začela veljati 17. septembra, je dovoljeno zbiranje nad 50 oseb na organiziranih javnih prireditvah in javnih shodih v zaprtih prostorih ali na odprtih površinah, pod pogojem, da udeleženci izpolnjujejo pogoj PCT. Tega pogoja pa ni treba izpolnjevati udeležencem, mlajšim od 15 let.

>> Odredba o določitvi ogroženih območij zaradi nalezljive bolezni COVID-19

>> Pregled veljavnih protikoronskih odlokov in drugih predpisov

>> Spremembe Pravilnika o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede

>> Spremembe Pravilnika o obrazcih in listinah za uresničevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 149 do 151

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
9. november 2021		Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ-1)
1. januar 2022		Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1)
1. januar 2022		Zakon o javnem naročanju (ZJN-3)
1. januar 2022		Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah (ZNKP)
3. januar 2022		Zakon o osebni izkaznici (ZOIzk-1)
4. april 2022		Zakon o katastru nepremičnin (ZKN)
8. julij 2022		Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-2)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping.

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.