Julij 2021, številka 30 / letnik XIX.
Simplicitas legibus amica.
Preprostost je prijateljica zakonov.
|
|
|
|
|
|
NOVOSTI
|
|
|
|
|
|
>> Pravni učinki odločbe Ustavnega sodišča o ZNB
Življenje med epidemijo virusa SARS-CoV-2 so v veliki meri urejali podzakonski predpisi. Z nekaj premori smo temu priča vse od marca 2020, ko nam dejansko vlada Vlada, in to z odloki, saj je zakonodajalec z Zakonom o nalezljivih boleznih (ZNB), ki je bil sicer sprejet v časih, ko nihče ni niti pomislil na epidemijo takih razsežnosti, boj z epidemijami nalezljivih bolezni prepustil izvršilni oblasti. To je najbrž primerno zaradi potrebe po hitrem in stalnem odzivanju na nove in spremenjene okoliščine, povsem drugo vprašanje pa je, ali je zakonska podlaga, ki pristojnost za sprejemanje ukrepov bolj ali manj delegira na Vlado, jasna, določna in zadostna za vse mogoče omejitve temeljnih pravic in svoboščin, kar je zahteva ustavnega načela zakonitosti (legalitetno načelo). Spet tretje vprašanje je, ali so ukrepi, sprejeti s podzakonskimi predpisi, sorazmerni, torej ali ne posegajo prekomerno v temeljne pravice, kot so svoboda gibanja, zbiranja, združevanja ali svobodna gospodarska pobuda. Tudi vprašanje osebne svobode se lahko postavi, recimo pri t. i. epidemiološki uri. Opozorila strokovne javnosti o podnormiranosti ZNB so bila preslišana, do težko pričakovanega preboja pa je končno prišlo z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-79/20 z dne 13. maja 2021, ki je bila objavljena 3. junija 2021 in je začela učinkovati naslednji dan po objavi.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE - MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
|
|
|
|
|
|
>> Spremembe in dopolnitve Zakona o javnem naročanju (ZJN-3)
Novela, ki bo začela veljati 1. januarja 2022, zvišuje mejne vrednosti za naročila male vrednosti, in sicer s sedanjih 20.000 na 40.000 evrov, pri gradbenih projektih pa s 40.000 na 80.000 evrov. Poleg tega ponudnikom ne bo več treba prilagati izjav o nekaznovanosti, naročnik bo lahko lažje izločal neobičajno nizke ponudbe, poenostavlja se poročanje pri okvirnih sporazumih, zakon pa tudi širi nabor prekrškov. >>Več
|
>> Spremembe in dopolnitve Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
Novela ZPrCP-F, ki bo začela veljati 11. avgusta, med drugim omogoča zavijanje desno ob rdeči luči, določa pogoje za udeležbo lahkih motornih vozil (npr. invalidskih vozičkov, skirojev in rolk na električni pogon) v cestnem prometu, znižuje kazni za prehitro vožnjo ter zvišuje kazni za telefoniranje med vožnjo in parkiranje na mestih za invalide. >>Več
|
|
|
>> Spremembe in dopolnitve Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1)
Novela ZTFI-1B, ki bo začela veljati 11. avgusta, med drugim določa nov bonitetni režim v zvezi z upravljanjem tveganj, poročanjem in razkritji ter pravili o prejemkih za investicijska podjetja, ter izdajanje dovoljenj izvajalcem storitev sporočanja podatkov in njihov nadzor prenaša na Evropski organ za vrednostne papirje in trge.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IUS KOLUMNA
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vse je prav in vse je narobe - vmes pa je človek in njegove dileme |
|
|
dr. Andraž Teršek |
|
|
|
Zakaj bi Državni zbor, v katerem ima (kolikor jo ima in če jo ima) vlada večino, ustvarjal novo zakonodajno prakso vnaprejšnjega izključevanja možnosti in kolektivne pravice, sestavljene iz več vključenih pravic, do referendumskega glasovanja ljudstva o zakonu? Zakaj bi to storil z določbami, ki jih zapiše v sprejeti zakon, pri katerem noče »težav« z referendumskimi pobudami? Ali s posebnim sklepom? Zakaj bi zakonodajalec, ki uradno ne razglasi ne »naravne nesreče«, ne »izrednega stanja«, z določbami v posameznih zakonih, ki jih ne želi prepustiti možnosti referendumskega odločanja o teh zakonih, ali s posebnimi sklepi, možnost referendumskega odločanja o zakonu izključil z golim zatrjevanjem, da tako mora biti zaradi »odpravljanja posledic naravne nesreče«? Z več zakoni in v več zakonih, tako rekoč zaporedoma? Zakaj bi zakonodajalec, četudi je »ustavni igralec«, to smel početi?
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
AKTUALNO - POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IZBRANO IZ SODNE PRAKSE
|
|
|
|
|
|
>> Odpoved delovnega razmerja zaradi izgube zaupanja
Za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prvi odstavek 109. člena > Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa pogoj, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh strank pogodbe o zaposlitvi ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati zaradi izgube zaupanja, do katerega je pripeljalo tožnikovo ravnanje z znaki kaznivega dejanja pomoči k nadaljevanemu kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
STROKOVNI ČLANKI - IZBOR TEDNA
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
NOVI ZAKONI - OBJAVLJENI, A ŠE NE VELJAJO
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DOBRO JE VEDETI
|
|
|
|
|
|
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.
|
|
|
© 1989-2021 LEXPERA d.o.o. Vse pravice pridržane
Tednik ste prejeli skladno s 158. členom Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) in zakonodajo na področju varstva podatkov, in sicer na podlagi vaše prijave na spletni strani www.iusinfo.si, našega zakonitega interesa, sklenjenega naročniškega razmerja ali drugega razmerja, za katerega veljajo splošni pogoji družbe, ali izrecne privolitve. V kolikor Tednika ne želite prejemati, se lahko odjavite s seznama prejemnikov.
|
|