S spremembo 21. člena se nekoliko dvigujejo mejne vrednosti za uporabo zakona, kar naj bi prispevalo k lokalnemu in regionalnemu spodbujanju gospodarstva ter potrošnji. Mejna vrednost za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj je po novem 40.000 evrov, za javno naročilo gradenj pa 80.000 evrov. Spreminja se tudi del pravila, ki ureja t.i. evidenčna naročila, kjer se iz razloga večje pravne jasnosti natančno navaja, da tudi izločeni sklopi, oddani v skladu s petim odstavkom 73. člena zakona (t.i. »kratke verige«) in javna naročila živil, delijo enako usodo kot sicer vsa naročila pod pragovi za uporabo zakona. Hkrati je jasno določeno, da se za ta naročila upošteva vrednost 10.000 evrov brez davka na dodano vrednost.
Države članice lahko postopke javnih naročil male vrednosti (gre za postopke, ki so pod vrednostmi, ki jih določajo direktive) uredijo po lastni presoji. Tako je naša zakonodaja do sedaj urejala nakupe blaga in storitev do evropskih pragov, za gradnje pa pod njimi (do 500.000 evrov brez davka na dodano vrednost). Z novelo se spreminja 22. člen, tako da se lahko tudi za gradnje uporablja postopek male vrednosti do evropskega praga (5,35 milijona evrov). Takšna rešitev naj bi predstavljala prispevek k večji gospodarnosti naročanja, pri tem pa ni tveganja za zmanjšano transparentnost.
V povezavi s postopkom male vrednosti je tudi sprememba 47. člena zakona, ki bo omogočal, da se nacionalni postopek naročila male vrednosti uporabi v vseh primerih, kjer objava obvestila v Uradnem listu EU ni potrebna. Tako se poenostavlja sistem javnega naročanja tako, da je v vseh primerih do evropskih mejnih vrednosti mogoče uporabiti nacionalni postopek naročila male vrednosti.
Določene so štiri nove izjeme od uporabe pravil javnega naročanja (nove 15., 16., 17. in 18. točka 27. člena), in sicer:
Konkurenčni postopek s pogajanji, urejen v 44. členu, se spreminja v delu, ko lahko naročnik, če so izpolnjeni pogoji, nadaljuje prej neuspešno izvedeni postopek, in sicer tako, da ne objavi obvestila o naročilu, temveč ponudnike le povabi k oddaji ponudb s povabilom, z vidika večje učinkovitosti dopusti možnost pridržanja pravice, da odda naročilo na podlagi prvih ponudb.
S spremembo 9. člena Ministrstvo za javno upravo ne bo več presojalo, ali subjekt izpolnjuje pogoje, ki se praviloma ugotavljajo le v primeru dvoma, ali je nek subjekt oseba javnega prava, temveč bo vsak subjekt sam odgovoren, da pri oddaji naročil oziroma izvajanju nabavnih dejavnostih upošteva veljavno zakonodajo.
Za socialne in posebne storitve, ki so posebej klasificirane (67.a člen) velja, da mora naročnik naročati te storitve upoštevaje socialno odgovorno javno naročanje z vključitvijo meril, ki se nanašajo na socialne vidike (84. člen). V zvezi z naborom teh storitev se dopolnjuje tudi 97. člen zakona.
Ker postopki javnega naročanja v celoti prehajajo na elektronski in informacijsko podprt način komuniciranja, so se s spremembo 88. člena zakona določila pravila, kako ravnati v primeru nedelovanja sistema, ki omogoča elektronsko oddajo prijav in ponudb, na kar posamezni naročnik nima vpliva. Tako se bo zagotovilo, da postopek zgolj iz takšnega razloga ne postane neuspešen.
Večje spremembe je bil deležen 91. člen zakona, ki ureja preprečevanje nasprotja interesov. Določeno je, da mora oseba, ki vodi postopek javnega naročanja ali kakorkoli sodeluje v njem (pripravlja dokumentacijo, na katerikoli stopnji odloča v postopku ali je kakorkoli povezana z izbranim ponudnikom ...), takoj, vendar najpozneje pred oddajo javnega naročila, predstojnika o tem pisno obvestiti in ravnati v skladu z njegovimi navodili. V tretjem odstavku je natančneje opredeljeno, kaj se šteje za neposredno ali posredno povezavo s ponudnikom.
S spremembo 111. člena sta določena dva nova prekrška, za katera se lahko pravna oseba kaznuje z globo v višini od 10.000 do 50.000 evrov, in sicer če določi ceno kot edino merilo za oddajo javnega naročila v primerih, ko to ni dovoljeno (četrti in osmi odstavek 84. člena) ter če ne vroči odločitve kandidatom in ponudnikom na način, kot je določen v desetem odstavku 90. člena. Z globo v višini od 25.000 do 100.000 evrov se lahko kaznuje tudi ponudnik, kandidat ali podizvajalec, če ne obvesti naročnika o morebitnih spremembah informacij glede podizvajalcev (tretji odstavek 94. člena), kot tudi v primeru, če v prijavi ali ponudbi predloži neresnično izjavo ali ponarejeno ali spremenjeno listino kot pravo. Z novim 113.a členom je urejeno zastaranje prekrškov, ki nastopi, ko pretečejo tri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku.
Nekaj manjših sprememb vpliva tudi na to, da naročnik ne bo rabil več objavljati informacij o nedokončanem postopku (60. člen); z namenom zagotoviti večjo transparentnost in sledljivost je določena obvezna objava dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izključno na portalu javnih naročil (razen tistih sestavnih delov dokumentacije, kjer zaradi oblike, velikosti ali zagotavljanja zaščite datotek to ni mogoče – tako 67. člen); dokazila, ki jih v postopku zahteva naročnik, ne smejo biti starejša od 4 mesecev, šteto od roka za oddajo prijav ali ponudb, oziroma pridobljen najpozneje v 90 dneh od roka za oddajo prijav ali ponudb (77. člen); nova je tudi diskrecijska pravica naročnika, da lahko v primeru neobičajno nizke ponudbe le-to zavrne, če predložena dokazila ne pojasnijo nizke ravni predlagane cene ali stroškov (86. člen) ter da lahko očitne ali nebistvene napake spregleda (tako peti odstavek 89. člena).
Zaradi pravne jasnosti je v devetem odstavku 90. člena določeno, da postane odločitev o oddaji javnega naročila pravnomočna z dnem, ko zoper njo ni mogoče zahtevati pravnega varstva v predrevizijskem ali revizijskem postopku v skladu z zakonom, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja. V celotnem zakonu se tudi spreminja naziv Evidence gospodarskih subjektov z negativnimi referencami v Evidenco gospodarskih subjektov z izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov javnega naročanja.
Novela zakona bo začela veljati 1. januarja 2022.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
