>> Kdaj je v upravnem sporu po novem obvezna glavna obravnava?
Vrhovno sodišče je v odločanju v upravni zadevi X Ips 22/2020 vzpostavilo pravilo, da je treba v upravnem sporu odločati na glavnih obravnavah, tako se bo po novem na njih poleg pravnih vprašanj presojalo tudi dejansko stanje, kar bo strankam upravnih sporov omogočilo učinkovitejše sodno varstvo zoper odločitve izvršilne veje oblasti.



V konkretni zadevi je šlo je za odločanje o zahtevku za revizijo sodbe Upravnega sodišča, s katero je to zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbo Upravne enote v Mariboru, glede zavrnitve vloge za določitev denarne odškodnine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Tožnica je pri tem zahtevala izvedbo dokazov na glavni obravnavi pred sodiščem, ki pa je Upravno sodišče ni izvedlo in se do razlogov za to opustitev tudi ni opredelilo.

Iz stališča Vrhovnega sodišča izhaja, da je v upravnem sporu, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih fizičnih in pravnih oseb v razmerju do nosilcev oblasti, v primeru spornega dejanskega stanja vselej treba izvesti glavno obravnavo. Opustiti jo je mogoče samo zaradi izjemnih okoliščin, če so razlogi ustavno dopustni in izrecno določeni v zakonu. S tem se Vrhovno sodišče s svojimi stališči pridružuje nedavnim odločbam Ustavnega sodišča Up-360/16 in Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Cimperšek proti Sloveniji.

>> Kakšni so obeti za Slovenijo na Sodišču EU?
Začetek septembra prinaša dva pomembna dogodka za Slovenijo na Sodišču EU. 9. septembra bo znana odločitev Splošnega sodišča EU v tožbi Slovenije proti Evropski komisiji v primeru teran, danes pa naj bi generalna pravobranilka predstavila sklepne predloge v tožbi komisije proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov ECB.

>> Novela uvaja sopodpis vodje tožilstva pri zavrženju ovadb
Odbor DZ za pravosodje bo na današnji seji predvidoma opravil drugo obravnavo predloga novele zakona o državnem tožilstvu. Ta predvideva novost pri zavrženju ovadb. Ko bo šlo za ovadbe za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen več kot tri leta zapora, bo akt o zavrženju ovadbe poleg tožilca moral podpisati še vodja tožilstva.

>> Spremembe pri pokojninski dobi, preživnini in delovnem času
Odbor DZ za delo je v drugi obravnavi podprl dopolnitve zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerih se priznavajo pravice po dokupljeni pokojninski dobi, ter novelo zakona, po kateri bi bili do nadomestila preživnine upravičeni mladi do 26. leta. Prav tako je odbor podprl predlog spremembe pri pravici staršev do krajšega delovnega časa.

>> Javna obravnava medijske zakonodaje le še do 5. septembra
S 5. septembrom se bo iztekla javna razprava o vladnih predlogih novel treh medijskih zakonov, in sicer novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), novele zakona o STA in novele krovnega medijskega zakona. Predlagane spremembe so sprožile ostre odzive opozicije, stanovskih organizacij in mednarodnih združenj, ne le zaradi kratkega roka za javno razpravo, ampak tudi zaradi vsebine. Po besedah Ivana Ovna z ministrstva za kulturo, ki je predloge pripravilo, so dobili veliko kritičnih pripomb, a tudi nekaj predlogov rešitev.

>> Na zaključne besede v zadevi odrezana roka bo treba še počakati
Na nadaljevanju sojenja v t. i. zadevi odrezana roka v nasprotju s pričakovanji niso dočakali zaključnih besed zagovornikov in tožilstva. Razlog je bil tudi v neupravičeni odsotnosti enega od obtožene četverice Gorazda Colariča. Poleg tega je po besedah predsednice sodnega senata Marjete Dvornik prišlo še nekaj dokaznih predlogov.

>> Sojenje v korupcijski aferi v zdravstvu
Na Okrožnem sodišču v Ljubljani se je nadaljevalo sojenje v aferi domnevne korupcije v zdravstvu. Prek video konference je ponovno pričala ena od ključnih prič, nekdanja lastnica in direktorica podjetja Emporio Medical Urška Jurkovič, ki pa ji odvetniki obtoženih niso zastavili nobenih vprašanj, saj menijo da je tak način zaslišanja nezakonit.

>> Sodnik Radonjić se je pritožil na začasni suspenz
Okrožni sodnik Zvjezdan Radonjić se je pritožil na izrečeni začasni suspenz na podlagi uvedenega disciplinskega postopka, so potrdili na vrhovnem sodišču. Pritožbo bo vrhovno sodišče odstopilo Sodnemu svetu, ki bo o njej odločal.

>> Ni razlogov za odstop od istanbulske konvencije
Na ministrstvu za pravosodje so potrdili, da so prejšnji teden prejeli dopis Poljske s pobudo za pripravo nove konvencije o družinskih zadevah, zaščiti otrok in boju proti nasilju v družini, kar ureja že istanbulska konvencija. Poudarili so, da ne vidijo razlogov za spremembo te ureditve.

>> Kdaj lahko policija uporabi električni paralizator?
Od 1. septembra lahko slovenska policija v izjemnih varnostnih primerih uporablja električne paralizatorje. Med drugim ga lahko policisti uporabijo v primeru, ko ne bodo mogli drugače preprečiti napada z orožjem ali samopoškodovanja.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

Zdravniki so po naravi stvari pri takšnem delovanju nujno potisnjeni v moralne dileme, ki jih ni mogoče enostavno razrešiti. Gre namreč za delovanje, ki nujno izbira med dvema slabima opcijama, in sicer na točki, kjer ni mogoče enostavno postaviti na tehtnico dveh različnih vrednot in sprejeti odločitev na podlagi teže, ki jo predstavljata. Človeško življenje je namreč vrednota, znotraj katere postavljanje npr. količine in perspektive, zaradi njegove absolutne vrednosti ni mogoče. Na področju prava poznamo tudi sodne odločitve, ki so na ravni ustavne presoje zanikale to možnost - recimo poskuse, da bi se zakonsko uredilo možnost sestrelitve ugrabljenega potniškega letala, da bi se preprečila smrt drugih potencialnih žrtev - takšne ureditve je recimo zavrnilo Ustavno sodišče Poljske v letu 2008, še prej pa v letu 2006 Zvezno sodišče Nemčije, verjetno bi se jih našlo še nekaj.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

>> Dostop do informacij javnega značaja pred pravnomočnostjo sodbe
Upravni oddelek Vrhovnega sodišča je v konkretni zadevi s sklepom št. I Up 88/2020 zavrnil pritožbo tožnice in sprejel stališče, da je dostop do informacij javnega značaja pred pravnomočnostjo sodbe mogoč le izjemoma, saj po (morebiti nezakonitem) posredovanju določenih informacij javnosti posledic tega po naravi stvari praviloma ni mogoče več odpraviti. To dejstvo se obravnava kot težko popravljiva škoda, saj je razkritje dokončno in nepopravljivo.

 

 

Največja zbirka sodne prakse - že več kot 200.000 judikatov slovenskih sodišč

 

Borka Jerman Blažič, Jan Stajnko, Tomaž Klobučar:
Napredek v preiskovanju kriminala v tesno povezani družbi: ali bodo posodobljeni instrumenti pravosodnega sodelovanja v EU odstranili ovire na poti iskanja pravice

Hajdeja Iglič:
(Ne)enotna uporaba prava EU? Primerjalni pogled na uporabo meril za presojo preglednosti pogodbenih pogojev

Marijan Kocbek:
Čezmejna preoblikovanja – nova normirana oblika (formalnega) statusnega preoblikovanja

Jana Simonič:
Pridobivanje lastnih delnic prek tretjih oseb v slovenskem in nemškem pravu

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Podaljšan ukrep začasnega čakanja na delo
Vlada je s sklepom ponovno podaljšala ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ki ga določa Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV), in sicer je ukrep podaljšala do 30. septembra 2020, kar je po 3. členu ZIUPDV tudi skrajni rok uporabe tega ukrepa.

>> Nove izjeme pri prehodu meja
28. avgusta so začele veljati spremembe in dopolnitve > Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji, na kontrolnih točkah na notranjih mejah in v notranjosti RS, ki med izjeme, za katere ob prihodu iz tujine ne velja obveznost karantene, dodajajo ožje družinske člane državljana Slovenije, ki potujejo skupaj z njim, če lahko dokažejo, da ne prihajajo iz države z rdečega seznama. Poleg tega je prehajanje meje brez obveznosti karantene mogoče tudi zaradi nujnih poslovnih razlogov, v Slovenijo pa se je potrebno vrniti v 48 urah po prehodu meje.

>> Financiranje dodatnih kadrov na ZRSZ
29. avgusta je začela veljati Uredba o zagotovitvi javnih sredstev za financiranje dodatnih kadrov na Zavodu RS za zaposlovanje, ki določa metodologijo ocenjevanja potreb, pogoje in postopek dodelitve javnih sredstev za financiranje dodatnih kadrov na ZRSZ. Do javnih sredstev za financiranje dodatnih kadrov je ZRSZ upravičen v primeru, ko zaradi posledic razglašane epidemije ne more zagotoviti izvajanja vseh rednih in dodatnih nalog, ki so bile ZRSZ dodeljene z interventnimi zakoni.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 115 in 116

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
1. januar 2021		Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi (ZZSDNPK)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping

 

>> Ali poznate vse uporabnosti IUS-INFO dokumentov?
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) je doživel že 14 vplivov, ki so upoštevani le v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZIKS-1.

V časovni lestvici je predhodnik tega zakona in vseh 15 različic besedila, kot se je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je pa spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. 18. člen, ki določa poziv obsojencem na prestajanje kazni). Primerjate pa lahko tudi celotni besedili zakona ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

V zakonodajni sledi lahko spremljate vse stopnje priprav in sprejemanja vplivov na zakon.

ZIKS-1 je ob posameznih členih vsebinsko povezan z več kot 170 strokovnimi članki in več kot 300 judikati slovenskih sodišč. Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

Zagotovite si dostop do vseh omenjenih vsebin portala IUS-INFO!

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.