Tožnica je vložila tožbo zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca, s katero je ta na podlagi pritožbe stranke z interesom (ki je prosilka po Zakonu o dostopu do informacije javnega značaja (ZDIJZ)) in pritožbe tožnice zoper odločbo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (ki je zavezanka po ZDIJZ) odločil, da se pritožbi stranke z interesom delno ugodi in se Agenciji naloži, da mora v določenem roku in na določen način stranki z interesom posredovati fotokopijo delne odločbe. Tožnica je tudi vložila zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagala odlog izvršitve izpodbijane odločbe do pravnomočne odločitve sodišča.
Sodišče prve stopnje je zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo in odločilo, da se izvršitev izpodbijane odločbe Informacijskega pooblaščenca odloži do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu. Tožnica je namreč v pripravljalni vlogi dopolnila navedbe glede težko popravljive škode in pojasnila, da zahtevani podatki predstavljajo njeno poslovno skrivnost, vsebina delne odločbe pa se nanaša na domnevne kršitve, za katere se je izkazalo, da to niso, in na proizvode, za katere se je izkazalo, da ne bi smeli biti zajeti z delno odločbo, saj je bila ta delna odločba s sodbo sodišča prve stopnje odpravljena. Zoper tak sklep sodišča prve stopnje je stranka z interesom vložila pritožbo.
Upravni oddelek Vrhovnega sodišča je s sklepom št. I Up 88/2020 z dne 5. avgusta 2020 pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. Sprejel je stališče, da je dostop do informacij javnega značaja pred pravnomočnostjo sodbe mogoč le izjemoma, saj po (morebiti nezakonitem) posredovanju določenih informacij javnosti posledic tega po naravi stvari praviloma ni mogoče več odpraviti, ter da se to dejstvo obravnava kot težko popravljivo škodo in tudi ne potrebuje obsežnejše utemeljitve.
Uvodoma se je Vrhovno sodišče sklicevalo na 10. člen > Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP), ki v tretjem odstavku določa, da mora organ v skladu z odločbo informacijske pooblaščenke prosilcu poslati zahtevani dokument, če zoper to odločbo ni sprožil upravnega spora. To pomeni, da tožba organa (zavezanca za posredovanje informacij javnega značaja prosilcu) zadrži izvršitev odločbe in da je izpolnitev naložene obveznosti po samem zakonu vezana na okoliščino pravnomočne odločbe. Ta nastopi s pravnomočnostjo odločitve o zakonitosti odločbe v upravnem sporu, če tožba ni vložena, pa po poteku roka, v katerem mora organ začeti upravni spor.
Suspenzivnost tožbe organa pomeni torej zakonsko izjemo od splošnega pravila, da tožba v upravnem sporu ne ovira izvršitve upravnega akta, ki pomeni, da so ob odsotnosti drugačne določbe izvršljivi že dokončni upravni akti. Razlog za določitev te izjeme temelji v predmetu (informacijah) in naravi obveznosti (njihovo posredovanje tretjim osebam), o katerih se odloča z odločbo informacijske pooblaščenke, in s tem povezanim vprašanjem zagotavljanja pravice do sodnega varstva. Ker je zakonodajalčeva naloga vzpostaviti možnosti za učinkovito uresničevanje navedene pravice, je v ta namen v zadevah dostopa do informacij javnega značaja že v zakonu kot pogoj za izvršljivost obveznosti organa določil pravnomočnost odločbe informacijske pooblaščenke. To z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva pomeni, da je že samo posredovanje podatkov, za katere se v upravnem sporu zatrjuje, da ne bi smeli biti razkriti, tista posledica, ki jo je treba preprečiti, dokler sodišče ne odloči o zakonitosti naložene obveznosti. Razkritje je namreč dokončno in nepopravljivo.
Ob tem pa je Vrhovno sodišče opozorilo, da ZInfP ne določa suspenzivnosti tožbe za primer, ko tožbo vloži oseba, na katero se nanašajo zahtevani dokumenti, torej stranska udeleženka iz upravnega postopka. Zato lahko doseže odložitev izvršitve odločbe do pravnomočne odločitve v upravnem sporu z uporabo instituta začasne odredbe, torej na način in pod pogoji, določenimi v 32. členu > Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Vendar pa je treba v tem primeru pri razlagi pogoja težko popravljive škode, ki naj bi nastala tožniku v primeru neodložene izvršitve odločbe, upoštevati tudi razloge oziroma posledice, pred nastopom katerih je zavarovan tožnik iz tretjega odstavka 10. člena ZInfP. Stališče Vrhovnega sodišča v tovrstnih primerih je, da je dostop do informacij javnega značaja pred pravnomočnostjo sodbe mogoč le izjemoma, saj po (morebiti nezakonitem) posredovanju določenih informacij javnosti posledic tega po naravi stvari praviloma ni mogoče več odpraviti, ter da se to dejstvo obravnava kot težko popravljivo škodo in tudi ne potrebuje obsežnejše utemeljitve.
Kot škoda je lahko razumljeno tudi stanje, povzročeno z vnaprejšnjim posredovanjem informacij, ki še ni presojeno kot zakonito, če bi njihovo razkritje pomenilo prikrajšanje tožnika na področju njegovega delovanja. Ker v primeru ugoditve tožbi vrnitev v prejšnje stanje glede razkritih informacij ni mogoča, je v tem pogledu tudi ugotovljeno prikrajšanje nepopravljivo, sodno varstvo pa zato brez pomena. Za utemeljitev pravno upoštevne škode v konkretnem primeru je zato zadoščala izkazanost povezave med vsebino podatkov in informacij, ki bodo predmet presoje v upravnem sporu, in njihovim pomenom za delovanje tožnice kot gospodarskega subjekta, ki s svojimi storitvami konkurira na trgu, kjer nastopa tudi pritožnica. Kot je pojasnila tožnica, predstavljajo sporni podatki zlasti informacije o in iz postopkov nadzora glede izpolnjevanja obveznosti gospodarske ponovljivosti (ERT), saj gre za podatke o načinu oblikovanja cen, ki vključujejo tudi podatke o stroških tožnice. Zato ne drži očitek pritožnice, da tožnica ni pojasnila, kakšna škoda konkretno bi ji utegnila nastati v primeru razkritja informacij javnega značaja. V obravnavani zadevi tudi ni nepomembno, da je bila delna odločba, ki se nanaša na razkritje podatkov, odpravljena; zadeva je vrnjena v ponovni postopek in torej delna odločba ne obstaja več.
Vrhovno sodišče je na podlagi vsega navedenega pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
