Za zagotavljanje učinkovitega izvajanja enotne politike pregona predlogo novele zakona o državnem tožilstvu krepi odgovornost vodje državnega tožilstva. Po predlogu pravosodnega ministrstva bi tako odločitev o zavrženju ovadbe za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora več kot tri leta, poleg tožilca moral sopodpisati tudi vodja državnega tožilstva. V primeru, ko bi šlo za osnutek zavrženja ovadbe za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora več kot osem let, pa bi morala akt poleg vodje tožilstva sopodpisati še dva državna tožilca.
Računsko sodišče je v reviziji učinkovitosti sistema opravljanja nujnih procesnih dejanj v pravosodnih organih ugotovilo, da je sistem le delno učinkovit. Ugotovilo je med drugim, da je na sodiščih in državnih tožilstvih način upoštevanja, evidentiranja in obračunavanja porabljenega časa za prejete pozive izven poslovnega časa sodišč in tožilstev urejen različno. Pri tem je po oceni računskega sodišča ustrezna le ureditev, ko se aktivnosti v zvezi s pozivi evidentirajo po dejansko porabljenem času.
Z novelo želi zdaj ministrstvo urediti področje in odpraviti nepravilnosti, ki jih je pri izvajanju in evidentiranju pripravljenosti in dežurstva državnega tožilstva ugotovilo računsko sodišče. Določili so zakonske podlage za delovnopravno ureditev sodelovanja državnotožilskega osebja pri opravljanju nujnih procesnih dejanj.
Ljubljana, 03. septembra (STA)
Foto: STA
