Dopolnitev zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so predlagali v SDS, z njo pa želijo izenačiti pravice zavarovancev, ki so pokojninsko dobo dokupili, s tistimi, ki se jim je doba prostovoljnega zavarovanja priznala kot pokojninska doba brez dokupa. Po besedah Tomaža Lisca (SDS) gre za dokup vojaških, študijskih in kmečkih let, ki se posameznikom po veljavni zakonodaji ne upoštevajo. Prav tako želijo s predlogom urediti vprašanje nekdanjih kmečkih zavarovancev, ki so v preteklosti plačevali višino zavarovanja za polni obseg pravic, priznalo pa se jim je zavarovanje za ožji obseg pravic, na kar po Liščevih navedbah v letnih poročilih opozarja tudi varuh človekovih pravic.
Iva Dimic (NSi) je ob tem spomnila, da so zavarovanje za širši obseg pravic navadno plačevali tisti, ki so bili priključeni zadrugam, tisti, ki pa niso bili v sistemu zadružništva, pa niso imeli možnosti zavarovanja za širši obseg pravic, so pa glede na velikost kmetije pogosto plačevali enak znesek. Izrazila je zadovoljstvo, da se bodo krivice odpravile.
Andrej Rajh (SAB) je podporo predlogu utemeljil z mnenjem, da je treba upoštevati vsako delo in vsak plačan prispevek, saj je to tudi zagotovilo, da bo aktivna generacija plačevala v pokojninsko blagajno, in eno od zagotovil, da bo pokojninska blagajna poslovala stabilno.
Predlog je podprla tudi vlada. Kot je pojasnil državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič, bo imel po njihovih podatkih zakonski predlog vpliv na okoli 5000 upokojencev, ki trenutno prejemajo znižano pokojnino. Ta bi se jim v povprečju zvišala za okoli štiri odstotke, je pojasnil.
Odbor pa medtem ni podprl predlaganega dopolnila Levice, po katerem bi vplačevanje pri uveljavljanju pokojnine oziroma pokojninske dobe priznali tudi tistim, ki so kot brezposelni v pokojninsko blagajno vplačevali samostojno, a jim po spremembi zakona vplačila niso priznana. Lisec je pojasnil, da so dopolnilo Levice, ki ga danes zaradi postopkovnih razlogov niso podprli, v SDS pripravljeni podpreti na plenarni seji. Kordiš pa je v primeru sprejema njihovega dopolnila na plenarni seji napovedal tudi podporo dopolnitvi zakona.
Predlog novele zakona, ki ureja preživnine in ki so ga prav tako vložili v SDS, pa izenačuje položaj otrok, ki dobivajo preživnino od enega od staršev, in tistih, ki prejemajo nadomestilo iz preživninskega sklada. Slednji so namreč do nadomestila upravičeni le do 18. leta, medtem ko za prve velja, da lahko preživnino prejemajo do zaključka izobraževanja, največ do 26. leta, je v imenu predlagateljev pojasnila Anja Bah Žibert. Ob tem je poudarila, da "ni prav, da otroke delimo".
Državni svet pa s spremembami zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih predlaga, da država tistim staršem, ki koristijo pravico do krajšega delovnega časa, zagotovi plačilo prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti od sorazmernega dela mesečne bruto plače zaposlenega, ne od minimalne plače, kot to velja sedaj. "Tako bi se jim zagotovilo višjo pokojninsko osnovo in s tem dostojnejšo pokojnino," je prepričan svetnik Ladislav Rožič. Opozoril je tudi, da so z vidika višine pokojninske osnove po sedanji ureditvi tisti starši, ki koristijo pravico do krajšega delovnega časa, v slabšem položaju, kot bi bili v primeru polnega delovnega časa.
Državni svet je sicer predlagal, da bi se za plačilo prispevkov upoštevala dejanska mesečna bruto plača posameznika, odbor pa je sprejel dopolnilo koalicije, da bi se osnova izračunala na enak način kot za starševsko nadomestilo, torej povprečje zadnjih 12 mesecev. Prav tako so sprejeli dopolnilo, po katerem zakonske spremembe ne bi začele veljati takoj, ampak s 1. januarjem 2021.
Tudi zaradi nekaterih pripomb zakonodajno-pravne službe DZ so se člani odbora sicer dogovorili, da bodo s sprejetima dopolniloma pustili člena predloga odprta in rešitve dorekli do obravnave na plenarni seji.
Uršič je ob tem pojasnil, da vlada predlog vsebinsko podpira, negativno mnenje mu je v začetku julija dala zaradi nejasnega in negotovega položaja glede proračuna, sedaj pa je položaj bolj jasen. Z vidika rebalansa proračuna je po njegovih besedah nemogoče, da bi se zakon začel uporabljati takoj, podpirajo začetek s prihodnjim letom. Prav tako pa podpirajo predlog, da bi se za osnovo za določitev prispevkov upoštevala povprečna plača v zadnjih 12 mesecih.
