Kot so danes še sporočili za STA, so v odgovoru na dopis poljskega ministrstva za pravosodje, ki so ga prejeli 25. avgusta, zapisali, da je istanbulska konvencija pomemben mednarodni pravni akt na področju preprečevanja in boja proti nasilju nad ženskami in v družini.
"Menimo namreč, da konvencija postavlja dobre temelje za soočanje z izzivi v naši družbi in utira pot naproti vrednotam, kot so enakost in dostojanstvo za vse državljane," so pojasnili. Dodali so, da po njihovi oceni mednarodno pravo, pravo EU in slovenska zakonodaja zagotavljajo ustrezne pravne okvire na tem področju.
"Zato za drugačno ureditev, kot jo ureja istanbulska konvencija, ne vidimo razlogov," so poudarili. Poleg tega bi predlagane spremembe po njihovem terjale tudi spremembo veljavne slovenske zakonodaje in celo ustave, so pojasnili.
Navedli so še, da so pismo poljskega ministrstva posredovali tudi ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, saj gre za področje, ki vsebinsko sodi tudi v pristojnost tega ministrstva.
O pismu poljskega pravosodnega ministra Zbigniewa Ziobra, v katerem Varšava Ljubljani predlaga oblikovanje nove konvencije, je danes pisal časnik Delo. Poljska po pisanju Dela pri tem omenja več možnih elementov nove konvencije. Med njimi sta zaščita pred moralno korupcijo otrok ter definicija otroka, skladna s konvencijo ZN iz leta 1989, a tako, da se njegovo starost začne šteti od spočetja. Omenjala bi tudi definicijo družine, po kateri so to le oče, mama ter otrok oz. otroci, ter možnost poroke le med moškim in žensko.
Ziobro je v minulih tednih istanbulsko konvencijo javno označil za feminističen izum, ki hoče upravičiti homoseksualno ideologijo. Namero o začetku postopka za formalni umik Poljske iz konvencije je napovedal konec julija in s tem sprožil nasprotovanje tako na Poljskem kot v tujini. Več tisoč Poljakov se je zbralo na protestih po državi, EU in Svet Evrope pa sta izrazila obžalovanje.
Istanbulska konvencija je prvi mednarodno zavezujoči instrument za preprečevanje in boj proti nasilju nad ženskami, vse od posilstva v zakonski zvezi do pohabljanja ženskih spolovil. Pripravil jo je Svet Evrope, najstarejša organizacija za človekove pravice v Evropi, evropsko sodišče za človekove pravice pa jo v relevantnih primerih citira kot pomemben pravni vir.
Slovenija je istanbulsko konvencijo podpisala leta 2011, ratificirala pa leta 2015. Istega leta je konvencijo ratificirala tudi Poljska. V Sloveniji je ratifikacijo na glasovanju konec leta 2014 podprlo 80 tedanjih poslancev. EU je konvencijo podpisala junija 2017, sedaj pa skupaj z državami članicami sodeluje pri pospešitvi procesa za zaključek pristopa h konvenciji.
V Sloveniji so po podpisu konvencije med drugim dopolnili zakon o preprečevanju nasilja v družini, eksplicitno je bilo prepovedano tudi telesno kaznovanje otrok.
