>> Tožba proti Sloveniji je pomemben presedan
Sodišče EU bo v ponedeljek obravnavalo tožbo Evropske komisije proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije v povezavi s sanacijo bank konec leta 2013. Slovenija, ki vse očitke zavrača, zagovarja stališče, da je koncept privilegijev in imunitet v mednarodnem pravu definiran bistveno ožje, kot je interpretacija komisije, in da so imunitete EU v skladu s prakso Sodišča EU zgolj funkcionalne. Poleg tega, da je nedotakljivost arhivov redko predmet pravdnega spora, pa gre tudi za občutljivo vprašanje sanacije bank. Občutljiv je tudi kontekst, saj je nedavna odločitev nemškega ustavnega sodišča o programu odkupovanja obveznic, ki ga je leta 2015 vzpostavila ECB, postavila pod vprašaj avtoriteto in verodostojnost osrednje denarne ustanove evrskega območja.



Premier Janez Janša preverja možnosti, da bi Slovenija z Evropsko komisijo dosegla dogovor glede umika tožbe zaradi preiskave v Banki Slovenije. Slovenijo v tej zadevi zastopa Državno odvetništvo RS, ki poudarja, da poskus rešitve spora s sporazumom med strankama ne predstavlja neobičajnega ravnanja tožene stranke. Sporazumna rešitev spora pred Sodiščem EU je po njihovih pojasnilih mogoča vse do izdaje sodbe.

>> Sprejeta sprememba KZ-1G
Državni zbor je sprejel spremembo kazenskega zakonika, ki zvišuje kazni za organizatorje nezakonitih prehodov meje in za pomoč pri nezakonitem bivanju v Sloveniji. Sprejeta sprememba tako kazni za tiste, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem tujcev v Slovenijo, z zdajšnjih do petih let zapora zvišuje na od tri do deset let zapora. Na enak način kazen zvišuje tistim, ki pomagajo pri nezakonitem preseljevanju v Slovenijo s preslepitvijo pristojnih organov. Kazen zvišuje tudi za tiste, ki pri obeh navedenih kaznivih dejanjih pridobijo nesorazmerno premoženjsko korist ali jih zagrešijo v hudodelski združbi, in sicer z zdajšnjih od enega do osmih let zapora na od tri do 15 let zapora.

>> Noveli zakona o preprečevanju pranja denarja zelena luč
Zaradi opomina Evropske komisije, ker Slovenija ni prenesla pete evropske direktive o preprečevanju pranja denarja, je vlada pohitela s pripravo predloga novele zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Obsežna novela, ki jo je DZ sprejel v torek, spreminja pravila na področju dejanskega lastništva, pregleda stranke, omejitev pri zneskih elektronskega denarja, elektronskega sporočanja podatkov uradu, preverjanja strank iz tretjih držav z visokim tveganjem, sodelovanja med pristojnimi organi na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.

>> ZDIJZ se ne nanaša na podatke v sodnih ali tožilskih spisih
Vrhovno sodišče je odločilo (VSRS Sodba X Ips 4/2020), da se Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) ne nanaša na podatke v sodnih ali tožilskih spisih. Pri Informacijskem pooblaščencu ob tem poudarjajo, da je v demokratični družbi nadzor javnosti ključen za zakonito delovanje vseh organov javnih oblasti in po potrebi napovedujejo pobudo za zakonske spremembe.

>> Višji sodniki potrdili 30-letno zaporno kazen za dvojni umor
Višji sodniki so za dvojni umor v Krkavčah avgusta 2018 potrdili odločitev okrožnega sodišča, ki je Marku Matiću prisodilo 30 let zapora. Po pravnomočnosti sodbe 73-letnega Matića zdaj čaka selitev v zapor na Dobu, kjer se bo pridružil zapornikom, ki prestajajo najdaljše zaporne kazni,

>> Zadeva odrezana roka
Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je na nadaljevanju sojenja v t. i. zadevi odrezana roka kot neutemeljene zavrnil predloge Sebastiena Abramova in njegovega očeta Gorazda Colariča za izločitev nekaterih dokazov, ki vsebujejo izjave Colariča iz preiskave in so obremenilni za Abramova in Julijo Adlešič.

>> Teršku premalo glasov za mesto ustavnega sodnika
Državni zbor v torek na tajnem glasovanju ni potrdil Andraža Terška za ustavnega sodnika. Imenovanje je podprlo 42 poslancev, 38 jih je bilo proti, osem glasovnic je bilo neveljavnih. V delu opozicije menijo, da rezultat kaže na trdnost koalicije, v kateri so odzivi in mnenja o Teršku različni. Teršek se kljub neizvolitvi za ustavnega sodnika ne počuti kot žrtev političnih igric. Predsednik republike bo moral ponoviti izbirni postopek.

>> Na kakšen način v kolektivno odpuščanje?
Nekatera podjetja so se (tudi) zaradi epidemije covida-19 znašla v tako težkem položaju, da so že napovedala kolektivno odpuščanje. Postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), v izogib zlorabam pa je pomembno, da delodajalci sodelujejo s sindikati in zavodom za zaposlovanje. Pri določitvi kriterijev za določitev presežnih delavcev je delodajalec dolžan upoštevati, da imajo ob enakih kriterijih prednost pri ohranitvi zaposlitve delavci s slabšim socialnim položajem.

>> Pojasnila glede turističnih bonov in obrazci
Jutri bo začela veljati Uredba o načinu unovčitve bona za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje turizma, povračilu sredstev preko informacijskega sistema FURS ter načinu vodenja in upravljanja evidence bonov, kar pomeni, da se bo jutri začela tudi uporaba bonov. Objavili smo odgovore na vsa vprašanja v zvezi z upravičenci, prejemom, unovčitvijo, obdavčitvijo in prenosom bonov ter obrazce, ki jih boste morda potrebovali.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave
Objavljena je bila odločba Ustavnega sodišča o ugotovitvi, da je 221.j člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki ureja posebna pravila o upniškem predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti do 13. junija 2021. Do odprave protiustavnosti se za odločanje o začetku postopka prisilne poravnave na podlagi upniškega predloga smiselno uporabljajo določbe 235., drugega do sedmega odstavka 239. člena in 240. člen ZFPPIPP. Poleg tega ima dolžnik pravico do pritožbe zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave, izdan na podlagi upniškega predloga, in nima pravice do vložitve ugovora iz druge povedi desetega odstavka 221.j člena ZFPPIPP.

>> Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin
13. junija je začela veljati nova Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, ki določa vrste premičnin, za katere se neposestna zastavna pravica vpiše v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, vrsto njihovega enoličnega identifikacijskega znaka, podatke, ki se vpišejo v register, vodenje in upravljanje registra, iskanje podatkov v registru in pridobivanje izpisov iz registra, usklajevanje in izmenjavo podatkov s povezanimi uradnimi evidencami ter tarifo za vpise v register.

>> Splošna omejitev zbiranja ljudi
15. junija so začele veljati spremembe > Odloka o začasni splošni omejitvi zbiranja ljudi na javnih krajih in mestih v Republiki Sloveniji, ki omogočajo zbiranje do 500 ljudi na javnih krajih in mestih. Pred spremembo je bilo dovoljeno zbiranje največ 200 ljudi (primerjalnik besedila 2. člena).

>> Ukrepi na mejnih prehodih
Sprememba > Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije, ki je začela veljati 15. junija, zmanjšuje število kontrolnih točk na mejnem območju z Italijansko republiko z desetih na štiri (primerjalnik 2. člena). 14. junija pa je prenehal veljati > Odlok o začasnem prenehanju obratovanja mejnih prehodov za obmejni promet na meji z Republiko Hrvaško, ki je določal začasno prenehanje obratovanja določenih mejnih prehodov na meji z Republiko Hrvaško.

>> Izvajanje javnega prevoza potnikov
Odlok o načinu izvajanja javnega prevoza potnikov na ozemlju Republike Slovenije, ki velja od 13. junija, določa, da se izvajanje javnega in posebnega linijskega prevoza potnikov, stalnega izvenlinijskega prevoza, občasnega prevoza, prevoza z žičniškimi napravami za prevoz oseb in javnega železniškega prevoza potnikov v notranjem in mednarodnem prometu opravlja v skladu s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 85 - 87

 

Nobena skrivnost ni, da razen osebne zaščite policista, takšna dodatna oprema predstavlja, tako kot topotanje z nogami in udarjanje z gumijevkami po ščitih, jasno in grozeče sporočilo tistim, ki bi prekoračili okvire še sprejemljivega vedenja pri protestih. Gre pač za ravnanje v okviru zaščitne vloge policije in razumevanje psihologije množic. A dejstvo je tudi, da je potrebno tovrstno opremo uporabljati omejeno, ker lahko dodatno razplamti razgreta čustva ljudi, ki nujno spremljajo vse proteste - ti namreč drugače na ulice sploh ne bi prišli. Gre za neke vrste sinergijo, kjer lahko pretirano izkazovanje moči celo povzroči, da pride do ekscesov.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

dr. Nina Plavšak:
Razumna presoja in razlaga interventnih predpisov covid-19 o poslovanju sodišč

dr. Verena Rošic Feguš:
Mehko pravo v sodni praksi slovenskih sodišč

dr. Klemen Podobnik:
Zakaj v okolju enotnega evropskega trga vendarle ni vedno vse povezano s konkurenčnim pravom

dr. Nataša Samec Berghaus, Klemen Drnovšek:
Pandemija covid-19 in uporabnost instituta spremenjenih okoliščin

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Povračilo stroškov za prevoz na delo
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica od tožene stranke uveljavljala izplačilo razlike v stroških za prevoz na delo in iz dela za obdobje od decembra 2012 do decembra 2017 z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnica se je zoper tako odločitev pritožila ter navedla, da po njenem ni pravne podlage za stališče, da mora javni uslužbenec uporabiti zgolj eno avtobusno linijo in izstopiti na prvi najbližji postaji, če je ta oddaljena manj kot 2 km do službe. Trdi, da namesto, da izstopi na prvi najbližji avtobusni postaji primestnega avtobusa in hodi 1,5 km, se lahko z mestnim avtobusom pelje naprej, naredi polkrog in se pripelje do sedeža tožene stranke. Višje delovno in socialno sodišče je pritožbo zavrnilo (VDSS Sodba Pdp 431/2019), zoper to drugostopenjsko sodbo pa je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije. Vrhovno sodišče je dne 26. maja 2020 izdalo Sklep VIII DoR 64/2020-6, s katerim je dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje materialno pravno pravilno razlagalo pojem »javni prevoz ni možen« v zvezi s pravico do povrnitve stroškov prevoza javnemu uslužbencu v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi.

 

 

>> Največja zbirka sodne prakse - trenutno 197.955 judikatov slovenskih sodišč

 

>> Poznate vse uporabnosti IUS-INFO dokumentov?
Zakon o sodnih taksah (ZST-1) je od leta 2008 doživel že 15 vplivov na besedilo in vse te spremembe, dopolnitve, zadržanja ter razveljavitve so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZST-1.

V časovni lestvici je tudi vseh 16 različic besedila, kot se je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je pa spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. primerjava besedila 11. člena ZST-1 o pogojih za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe). Primerjate pa lahko tudi celotni različici besedil ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

Zakonodajna sled pa omogoča vpogled v vse objavljene dokumente, ki so prispevali k nastanku ali spremembi določenega predpisa, od prvih osnutkov na ministrstvih, preko vladnih predlogov, do vseh faz obravnave v DZ.

Besedilo ZST-1 je vsebinsko povezano z več kot 150 strokovnimi članki, več kot 2.960 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) ter tudi z odločitvami in mnenji Državne revizijske komisije. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zasebni zaznamek za svojo uporabo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
20. junij 2020		Zakon o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1)
20. junij 2020		Zakon o športu (ZŠpo-1)
20. junij 2020		Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)
20. junij 2020		Zakon o ohranjanju narave (ZON)
1. januar 2021		Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi (ZZSDNPK)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.