Kolektivno odpuščanje vedno izhaja iz sfere delodajalca
Postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), pojasnjuje Marjetka Kenda iz odvetniške družba Brulc, Gaberščik in partnerji.
ZDR, ki sicer velja za malo delavsko ustavo, omogoča kolektivno odpuščanje večjega števila delavcev iz poslovnega razloga v obdobju 30 dni, vendar le, če nameravane odpovedi predstavljajo najmanj 10 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 20 in najmanj 100 delavcev; najmanj 10 odstotkov delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje najmanj 100, vendar manj kot 300 delavcev; oziroma najmanj 30 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje 300 ali več delavcev.
Poslovni razlog se nanaša na prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. "Gre torej za odpovedni razlog, ki v celoti izhaja iz delodajalčeve sfere /./, kar pomeni, da ne smejo biti v povezavi z osebo delavca, kakorkoli izhajati iz njegove sfere, niti ne smejo biti povezani z delavčevimi sposobnostmi in zmožnostmi," pojasnjuje Kenda.
Poleg tega je treba po njenih besedah pri tem upoštevati tudi načelo ultima ratio, kar pomeni, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi skrajni ukrep, ki je dopusten le, če ni mogoče poseči po milejših ukrepih.
Kolektivno odpuščanje se vedno nanaša na odpoved pogodb o zaposlitvi, ki niso po volji delavcev, kvota delavcev za podajo odpovedi pa je vezana na obdobje 30 dni.
Sicer pa morajo delodajalci v primeru kolektivnega odpuščanja o razlogih, številu in predvidenih kategorijah presežnih delavcev, predvidenem roku ter predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev pisno čim prej obvesti sindikate. Delodajalec se je namreč dolžan z namenom, da se doseže sporazum, z njimi posvetovati o vseh vidikih, tudi o možnih načinih za omejitev števila odpovedi, pravi pravnica.
Med kriteriji za določitev presežnih delavcev socialni položaj
Primeri kriterijev za določitev presežnih delavcev so po ZDR strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti, delovne izkušnje, delovna uspešnost, delovna doba, zdravstveno stanje, socialno stanje, starševstvo. Kriteriji so lahko določeni v kolektivni pogodbi in v tem primeru jih lahko delodajalec v soglasju s sindikatom zamenja z lastnimi.
Pri določitvi kriterijev je delodajalec dolžan upoštevati, da imajo ob enakih kriterijih prednost pri ohranitvi zaposlitve delavci s slabšim socialnim položajem.
Poleg tega ZDR delodajalcu narekuje, da po razgovoru s sindikati o vseh vidikih pisno obvesti Zavod RS za zaposlovanje.
Ko so vsi ti koraki izvedeni, tako Kenda, pa lahko delodajalec oblikuje program in seznam presežnih delavcev. Program razreševanja presežnih delavcev mora tudi finančno ovrednotiti.
V teku postopka kolektivnega odpuščanja je delodajalec dolžan upoštevati tudi morebitne predloge zavoda za zaposlovanje. Pogodbe o zaposlitvi presežnim delavcem upoštevaje sprejeti program razreševanja presežnih delavcev lahko odpove po poteku 30-dnevnega roka od dne, ko je obvestil zavod oziroma po poteku 60-dnevnega roka, če tako zahteva zavod.
Ti roki so namenjeni sodelovanju delodajalca in zavoda ter iskanju možnosti in finančne pomoči zlasti za dodatno izobraževanje, usposabljanje ali izpopolnjevanje delavcev, preverjanju zakonitih možnosti za delavce pred upokojitvijo, invalide in druge težje zaposljive osebe, iskanju možnosti za prezaposlitev delavcev pri drugih delodajalcih. Roki so pomembni tudi kot podlaga za pripravo načrtov za vključevanje delavcev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja.
Delavcem delovno razmerje preneha po poteku odpovednega roka. Odpovedni rok sicer začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi ali z dnem, določenim skladno s programom razreševanja presežnih delavcev.
"Posebna ureditev kolektivnih odpustov je torej namenjena preprečitvi in omilitvi posledic, ki jih odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev lahko povzroči na trgu dela. Zato mora delodajalec že takoj, ko predvidi možnost kolektivnih odpustov, v to pritegniti sodelovanje sindikatov in o vsem tem obvestiti zavod za zaposlovanje. Le s sodelovanjem vseh treh se lahko v največji možni meri omilijo negativne posledice kolektivnih odpustov," je poudarila Kenda.
Pravnica se zaveda, da v krizi, ki je posledica epidemije covida-19, tovrstni postopki otežujejo položaj delodajalcev, a je tako postopanje zaradi negativnih učinkov, ki jih imajo številne odpovedi na trg dela, ter v izogib morebitnim nezakonitostim pri podaji odpovedi iz poslovnega razloga, nujno, je sklenila.
Omejitve odpuščanj ob koriščenju državne pomoči
Sicer pa morajo podjetja, ki so koristila interventne državne ukrepe za pomoč gospodarstvu zaradi epidemije, pri vprašanju kolektivnega odpuščanja upoštevati morebitne zaveze, ki so jih dala v zameno za državno pomoč. Določena podjetja, ki so koristila subvencioniranje čakanja na delo, so namreč zagotovila, da bodo delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delo ohranila.
Po interventnem zakonu, ki ga je pripravila še vlada premierja Marjana Šarca, so se delodajalci v zameno za subvencijo za čakanje na delo zavezali, da ne bodo odpuščali iz poslovnih razlogov najmanj šest mesecev po začetku koriščenja ukrepa. V nasprotnem primeru jih čaka globa v višini med 3000 in 20.000 evrov.
Prvi protikoronski zakon vlade Janeza Janše tovrstnih zavez ni vključeval, novela tega zakona pa je predvidela, da morajo podjetja, ki so prejela več kot 800.000 evrov državne pomoči, pri čemer so v ta znesek vštete vse pomoči, povezane z epidemijo, tudi oprostitev socialnih prispevkov, ohraniti delovna razmerja v ukrepe vključenih delavcev v vsem času trajanja prejemanja pomoči. V primeru, da bi do kolektivnega odpuščanja vendarle prišlo, morajo pomoč vrniti za sorazmerno število ljudi, za katere je bila pomoč prejeta in so bili v času prejemanja pomoči odpuščeni.
Ukrep čakanja na delo so koristili tudi Gorenje, Steklarna Hrastnik in Fraport, kaj to pomeni za napovedano kolektivno odpuščanje v teh podjetjih, pa je torej odvisno, po katerem zakonu so se poslužili ukrepa.
Od 1. junija je delodajalcem za premagovanje težav, ki jih je prinesel novi koronavirus, na voljo še subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Tudi podjetja, ki se bodo poslužila tega ukrepa, bodo morala ob tem podati izjavo, da v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem ne bodo kršila prepovedi odpuščanja delavcev iz poslovnih razlogov.
Ljubljana, 16. junija (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
