Kot je razvidno iz sodbe in pojasnil sodišča, je bila državljanka ovadena zaradi suma kaznivega dejanja oškodovanja upnikov. Tožilstvo je sicer ovadbo pozneje zavrglo, ovadena pa je prek zahteve za dostop do informacij javnega značaja od tožilstva in sodišča želela pridobiti sklep o zavrženju ovadbe iz leta 2013.
Tožilstvo je njeno zahtevo zavrnilo, ker je ocenilo, da bi razkritje zahtevane informacije škodovalo izvedbi kazenskega pregona. Zato se je obrnila na Informacijskega pooblaščenca, ki pa ji je delno ugodil in odločil, da ji mora vrhovno državno tožilstvo posredovati kopijo zahtevanega sklepa ob prekritju določenih podatkov, čemur je kasneje pritrdilo tudi upravno sodišče.
Vrhovno sodišče pa je zdaj dalo prav tožilstvu. Presodilo je, da imajo pri dostopu do informacij posebna določila področne zakonodaje glede možnosti oseb za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov značaj specialne ureditve glede na določbe zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Ta se po pojasnilih sodišča lahko kot splošnejši predpis uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen z navedenimi specialnimi zakoni.
"V obravnavanem sporu to pomeni, da se zakon o dostopu do informacij javnega značaja lahko uporabi le glede dostopa do tistih podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, a se ne nahajajo v sodnih ali tožilskih spisih," so pojasnili.
Posebni procesni in organizacijski zakoni, kot so zakon o kazenskem postopku, zakon o pravdnem postopku in zakon o državnem tožilstvu, namreč urejajo posebna pravila za dostop do informacij v spisih sodišč in drugih pristojnih organov, pri tem pa so določene tudi posebej prilagojene omejitve.
Vrhovno sodišče je ob tem poudarilo, da s tem ni neutemeljeno poseženo v transparentnost delovanja sodišč ter drugih državnih organov.
Na vrhovnem državnem tožilstvu so stališče vrhovnega sodišča označili za precedenčno. V sporočilu za javnost so spomnili, da je tožilstvo v vseh postopkovnih fazah "neomajno zastopalo stališče, da če procesni zakon za določeno fazo postopka ne določa javnosti, potem tudi prosilcu v tem delu ni mogoče priznati pravnega interesa za pridobitev informacije javnega značaja", sodišče pa je tem argumentom pritrdilo.
Ob tem so poudarili, da si bo državno tožilstvo še naprej prizadevalo za odprto in transparentno delovanje ob spoštovanju pravic, svoboščin in interesov oseb, ki jih je treba na področju kazenskega pregona posebej varovati.
Pri Informacijskem pooblaščencu pa so v odzivu izrecno poudarili, da se sodba nanaša na konkreten primer, v katerem je prosilka zahtevala podatke, ki se nanašajo nanjo, zato je sodbo treba brati v tej luči.
Če bi sledili stališču vrhovnega državnega tožilstva, pa bi po navedbah informacijskega pooblaščenca to dejansko pomenilo, da niti novinarji niti druga zainteresirana javnost ne bi imela dostopa do nobenih podatkov v zvezi z vodenjem konkretnih kazenskih in drugih sodnih zadev. To pomeni, da bi bila celotna pravosodna veja oblasti v celoti izključena iz režima dostopa do informacij javnega značaja, s tem pa tudi povsem odtegnjena nadzoru javnosti. "Niti novinarjem tako ne bi bili dostopni podatki o tem, v kakšni fazi je določena predkazenska zadeva, kdo jo vodi, ali so upoštevani zakonski roki, ali je zadeva zastarala, kako je bila zadeva zaključena," so navedli.
Ker je v demokratični družbi nadzor javnosti prek medijev in civilne družbe vitalnega pomena za zakonito delovanje vseh organov javnih oblasti, preprečevanje korupcije in spodbujanje družbenega dialoga, pa si bo informacijski pooblaščenec še naprej prizadeval za najširšo možno uveljavitev pravice dostopa do informacij javnega značaja v praksi. Če bo treba, se bo s pobudo za zakonske spremembe obrnil tudi na resorni ministrstvi in zakonodajalca.
"Dejstvo namreč je, da bi se z nedopustnim oženjem pravice do informacij javnega značaja lahko zgodilo, da bi se sodna veja oblasti v celoti izključila iz dometa zakona o dostopu do informacij javnega značaja vsakokrat, ko bi odločala o dokumentih iz lastnega delovnega področja, saj druga zakonita pot od sodne ne obstaja, sodbe sodišč pa se v pravni državi morajo spoštovati," so opozorili pri Informacijskem pooblaščencu.
Ljubljana, 16. junija (STA)
