Komisija ugotavlja kršenje nedotakljivosti arhivov ECB in dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov osrednje denarne ustanove območja evra v okviru kriminalistične preiskave v Banki Slovenije julija 2016, izvedene zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank decembra 2013, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank.
Enostransko ravnanje Slovenije pri zasegu dokumentov ECB v nacionalni preiskavi pomeni kršitev nedotakljivosti arhivov ECB, ki je zaščitena v protokolu 7 o privilegijih in imunitetah unije k pogodbi o delovanju EU. V skladu z zakonodajo EU se sicer privilegiji in imunitete na zahtevo nacionalnih organov lahko odpravijo, vendar se ta možnost v tem primeru ni uporabila, pojasnjuje komisija.
Prav tako slovenski organi po ugotovitvah komisije niso konstruktivno razpravljali z ECB o tem vprašanju, kot to zahteva načelo lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4 pogodbe o EU. Komisija poudarja, da njeni poskusi, da bi razjasnili dejstva in okoliščine, niso bili uspešni.
Slovenija očitke zavrača
Slovenija vse očitke zavrača. Zagovarja stališče, da je koncept privilegijev in imunitet v mednarodnem pravu definiran bistveno ožje, kot je interpretacija komisije, in da so imunitete EU v skladu s prakso Sodišča EU zgolj funkcionalne. Preiskava, ki je usmerjena v nacionalne pristojnosti Banke Slovenije, kar sicer med strankama ni sporno, pa ne more ogrožati delovanja EU.
Poleg tega je po oceni Slovenije široka razlaga privilegijev in imunitet v nasprotju s temeljnimi vrednotami EU, med katerimi je spoštovanje pravne države. Osnova delovanja pravne države je tudi po najnovejši praksi Sodišča EU samostojnost tožilstva in sodišča. Če bi moral tožilec dobiti predhodno dovoljenje ECB za izvedbo sodno odrejene preiskave, namreč ne gre več govoriti o samostojnosti in avtonomiji tožilstva ter sodstva, poudarja slovenska stran.
Slovenija tudi zavrača očitek, da v tem postopku ni lojalno sodelovala. Izpostavlja, da so organi pregona več kot leto in pol pred hišno preiskavo poskušali priti do dokumentacije, ki jih je zanimala, a jim to ni uspelo. Hišna preiskava na podlagi odredbe sodišča je bila zato logična posledica nesodelovanja takratnega vodstva Banke Slovenije. Tudi v nadaljevanju postopka naj bi si slovenski organi prizadevali poiskati skupen jezik z ECB, a neuspešno.
Pomemben presedan
Tako na strani komisije kot na slovenski strani so v minulih letih že večkrat izpostavili, da je primer pomemben presedan. Po navedbah neuradnih diplomatskih virov je to pomemben primer za celotno EU, saj se bo prvič v njeni zgodovini opredelilo pojem arhiv unije v skladu s protokolom o privilegijih in imunitetah EU, tako da gre v tem smislu za precedenčen primer.
V tiskovni službi komisije so danes pojasnili, da pravni postopek proti Sloveniji odpira pomembno vprašanje glede interakcije med nacionalnimi oblastmi in institucijami unije. Protokol o privilegijih in imunitetah, ki določa, da so arhivi unije nedotakljivi, je namreč redko predmet pravdnega spora. Pravni postopek naj bi tako članicam in institucijam zagotovil jasnost glede okoliščin, v katerih velja nedotakljivost arhivov unije, in kako je to pravilo treba uporabljati.
Na sodišču kot edini primer, povezan z dostopom do dokumentacije in arhivov ECB, navajajo primer grškega državljana, ki se je pritožil, ker mu je ECB zavrnila dostop do sporazuma Basel-Nyborg o krepitvi Evropskega monetarnega sistema iz septembra 1987, ki ga je potreboval za pripravo doktorata. Po kompleksnem postopku je prvostopenjsko sodišče leta 2007 presodilo, da je odločba ECB o zavrnitvi dostopa do sporazuma nična.
Poleg tega, da je nedotakljivost arhivov redko predmet pravdnega spora, pa gre tudi za občutljivo vprašanje sanacije bank. Občutljiv je tudi kontekst, saj je nedavna odločitev nemškega ustavnega sodišča o programu odkupovanja obveznic, ki ga je leta 2015 vzpostavila ECB, postavila pod vprašaj avtoriteto in verodostojnost osrednje denarne ustanove evrskega območja.
Kratek pregled pravnega postopka
O pomenu tega primera priča tudi dejstvo, da se je na preiskavo nemudoma odzval tedanji predsednik ECB Mario Draghi, ki je že dan zatem poslal pismo takratnemu predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju in slovenskemu državnemu tožilstvu, v katerem je uradno protestiral zaradi nezakonite zaplembe informacij ECB. Slovenske oblasti je pozval, naj odpravijo to kršitev.
Neuradne navedbe, da naj bi Evropska komisija začela pravne postopke proti Sloveniji v povezavi s kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije, so se prvič pojavile v začetku februarja 2017. Tedaj so v komisiji te navedbe uradno zanikali in pojasnili, da so v stiku s slovenskimi oblastmi in ECB glede te pomembne zadeve.
Le nekaj mesecev pozneje, aprila 2017, je komisija sporočila namero, da Sloveniji pošlje prvi opomin v okviru postopka ugotavljanja kršitev evropske zakonodaje. Julija 2018 je napovedala, da bo postopek nadaljevala z drugim opominom. Januarja lani je napovedala tožbo na Sodišču EU, ki jo je vložila nekaj mesecev pozneje, 16. aprila lani.
Zadevo obravnava veliki senat, podobni primeri trajajo v povprečju 19 mesecev
Dobro leto pozneje, 22. junija, pa bo javna ustna obravnava. O tem, ali bo tudi ustna obravnava, sodišče odloči v treh tednih po koncu pisnega dela, na katerem je teža postopka. Po neuradnih informacijah v pisnem postopku na nobeni strani ni intervenirala nobena članica unije.
Kljub omejitvam zaradi pandemije novega koronavirusa je za zdaj predvidena fizična obravnava v Luksemburgu. Primer po navedbah sodišča obravnava veliki senat petnajstih sodnikov. Strani predstavita svoja stališča, nato pa lahko sodniki in generalni pravobranilec zastavljajo vprašanja. Imena sodnika poročevalca, sodnikov v senatu in pravobranilca so javno objavljena na dan obravnave.
Nekaj tednov po obravnavi sledi javna objava mnenja generalnega pravobranilca, ki za sodišče sicer ni zavezujoče. To je konec ustne faze postopka. Sodnik poročevalec pripravi osnutek sodbe, ki jo obravnava senat. Razglasitev sodbe je javna.
Na sodišču ne morejo napovedati, kdaj bo sodba razglašena. V povprečju pa so primerljivi primeri v lanskem letu trajali 19 mesecev od vložitve tožbe, so pojasnili na sodišču. Po navedbah neuradnih diplomatskih virov je mogoče sklepne predloge pravobranilca pričakovati zgodaj jeseni, sodbo pa konec leta.
> Ali obstaja možnost umika tožbe Evropske komisije zaradi preiskave v Banki Slovenije, 11. junij
> Državno odvetništvo: Poravnava pred Sodiščem EU mogoča vse do izdaje sodbe, 12. junij
Bruselj, 11. junija (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
