c S
Teršku premalo glasov za mesto ustavnega sodnika; Pahor bo ponovil izbirni postopek 16.06.2020 21:56 Ljubljana, 16. junija (STA) - Državni zbor danes na tajnem glasovanju ni potrdil Andraža Terška za ustavnega sodnika. Imenovanje je podprlo 42 poslancev, 38 jih je bilo proti, osem glasovnic je bilo neveljavnih. V delu opozicije menijo, da rezultat kaže na trdnost koalicije, v kateri so odzivi in mnenja o Teršku različni. Predsednik republike bo moral ponoviti izbirni postopek.

Teršek bi za potrditev za ustavnega sodnika potreboval najmanj 46 glasov podpore poslancev. V predstavitvi stališč poslanskih skupin pred glasovanjem so mu podporo napovedali LMŠ, SD, Levica in SAB, javno pa so mu jo že pred tem obljubili tudi v SMC in SNS.

V poslanski skupini LMŠ so po navedbah Jerce Korče prepričani, da je Teršek "po svojem ravnanju in znanju primeren in zrel človek za zasedbo mesta ustavnega sodnika". V SD so menili, da je bil Teršek ustrezen kandidat, ki je s svojim dosedanjim delom dokazal, da bo lahko veliko prispeval k delovanju ustavnega sodnika.

Tudi vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je pojasnil, da se kdaj niso strinjali s Terškovimi stališči, se pa strinjajo s tistimi, ki so povezana s pravicami najšibkejših, z malim človekom in revščino.

Poslanec SAB Vojko Starović je priznal, da Teršek ni bil prva izbira poslancev SAB, a je napovedal, da ga bodo podprli. Kot je dejal, je Teršek kljub razmeroma kratki akademski karieri aktiven na področju ustavnega prava in goreč zagovornik človekovih pravic.

Druge poslanske skupine svojega glasu niso obrazložile. Je bilo pa glede na predhodne izjave jasno, da Teršek ni mogel računati na podporo SDS in NSi, pa tudi na glasove vseh poslancev DeSUS ne.

Kljub temu se mu je glede na napovedi poslanskih skupin obetalo dovolj glasov za izvolitev, na kar so danes spomnile tudi nekatere opozicijske stranke. Kot ugotavljajo, je tajno glasovanje pokazalo na trdnost koalicije, saj SDS Teršku nasprotuje.

Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović ugotavlja, da je včasih v DZ javno dana beseda nekaj veljala, od danes naprej ni več tako: "Danes vidimo, kakšen je ta novi krasni svet, ki nam ga slika ta koalicija." Zagotovil je, da je LMŠ prispevala vseh 14 poslanskih glasov.

Tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je zagotovil, da so prispevali 12 glasov njihovih poslancev. Po njegovem mnenju je današnje tajno glasovanje pokazalo, da je koalicija zelo trdna. Ocenil je še, da bodo verjetno za ustavne sodnike zdaj težje dobili kandidate, saj se bodo častni ljudje težko prijavili, če bodo v javnosti slišali, da imajo podporo, na tajnem glasovanju pa ne bodo dobili glasov.

"Ne bom rekel, da sem presenečen. Očitno je Janša s svojimi pritiski uspel in pokazal, da v tej koaliciji njegova beseda velja kot prva in zadnja. Glasovanje je dokaz tega," pa je dejal vodja poslancev Levice Vatovec.

V poslanski skupini SAB so po trditvah poslanca Andreja Rajha v skladu z napovedjo Terška podprli. Je pa žalosten, da poslanske skupine niso glasovale tako, kot so najavile.

Vodja poslancev SMC Janja Sluga je v izjavi v DZ spomnila na jasno sporočilo SMC, da Terška podpirajo. "Glasovanje je tajno. Vsi bi lahko glasovali drugače, a nismo. Dogovorili smo se, da ga podpremo," je dejala.

Povedala je še, da so bila na zadnjem vrhu koalicije "precej glasna" opozorila predsednika vlade Janeza Janše o tem, kako bi bilo treba glasovati. "A to v ničemer ne spremeni dejstva, da smo se v poslanski skupini SMC odločili, da kandidata podpremo," je zagotovila Sluga. Na vprašanja novinarjev o pritiskih predsednika vlade je dodala, da so pritiske doživljali z vseh strani.

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je v izjavi spomnil, da so poslanci DeSUS v skladu z napovedjo glasovali po svoji vesti. Zaradi tajnega glasovanja njihove odločitve ne pozna in tudi ne more reči, ali so oni oddali neveljavne glasovnice. Tudi svojega glasu Jurša ni želel razkriti.

Teršek se kljub neizvolitvi za ustavnega sodnika ne počuti kot žrtev političnih igric. "Jaz zaradi te neizvolitve nisem nikakršna žrtev. Žrtve so ljudje, ki živijo na socialnem robu. Žrtve so ljudje, ki vlagajo ustavne pritožbe na ustavno sodišče, pa jih to zavrača tudi v primerih, ko bi jih lahko ali celo moralo sprejeti," je dejal.

Tudi v svoji predstavitvi v predsedniški palači v začetku junija je napovedal, da si bo v primeru izvolitve za ustavnega sodnika prizadeval predvsem za to, da se dosežena raven ustavnopravne zaščite človekovih pravic ohrani in se po možnosti dodatno širi in povečuje.

Predsednik republike Borut Pahor je v tokratnem postopku izbiral izmed sedmimi kandidati - Anžetom Erbežnikom, Brankom Koržetom, Janezom Pogorelcem, Markom Starmanom, Rokom Svetličem, Andražem Terškom in Barbaro Zorec. V imenovanje DZ je predlagal Zobčevo in Terška, a je slednji postal edini kandidat po tistem, ko je Zobčeva prejšnji teden odstopila od kandidature.

Pahor se je na Twitterju že odzval na odločitev DZ. Napovedal je, da bo v skladu z zakonom o ustavnem sodišču izvedel nov postopek izbire kandidatov za novega ustavnega sodnika najpozneje v 14 dneh. To je sicer zadnji Pahorjev predlog za mesto ustavnega sodnika, saj se sestava sodišča po rednem postopku ne bo menjala naslednjih pet let. V dosedanjih osmih postopkih izbire za to mesto so bili Pahorjevi kandidati izvoljeni v prvem krogu. Tokrat je prvič predlagal DZ v izbiro dva kandidata.

Sedanji ustavni sodnici Dunji Jadek Pensa mandat poteče 14. julija.