Janša se je popoldne na Twitterju odzval na poročanje Dela, da je podpisal pismo predsednici komisije Ursuli von der Leyen in ji ponudil "poravnavo" v tožbi komisije proti državi. Vlada o tem po neuradnih informacijah Dela ni razpravljala ali odločala.
Po poročanju Televizije Slovenija je premierja zanimalo, pod katerimi pogoji bi bila komisija pripravljena umakniti tožbo proti Sloveniji. Ministrstvo in pravosodje in državno odvetništvo, ki je pripravilo odgovor na tožbo, s pismom nista bila seznanjena. So pa na tožilstvu pojasnili, da so prav zaradi tožbe čakali s kazenskimi postopki pred slovenskimi sodišči proti nekdanjim vodilnim v Banki Slovenije. Obsežna dokumentacija, zasežena v preiskavah, namreč predstavlja pomembno dokazno gradivo.
Sodišče EU bo 22. junija obravnavalo tožbo Evropske komisije proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije v povezavi s sanacijo bank konec leta 2013. Gre za pomemben presedan, saj je nedotakljivost arhivov unije redko predmet pravdnega spora.
Komisija ugotavlja kršenje nedotakljivosti arhivov ECB in dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov osrednje denarne ustanove območja evra v okviru kriminalistične preiskave v Banki Slovenije julija 2016, izvedene zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank decembra 2013, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank.
Slovenija vse očitke o kršitvah zavrača in je doslej tudi uradno v odgovoru komisiji zagovarjala stališče, da je koncept privilegijev in imunitet v mednarodnem pravu definiran bistveno ožje, kot je interpretacija komisije, in da so imunitete EU v skladu s prakso Sodišča EU zgolj funkcionalne. Preiskava, ki je usmerjena v nacionalne pristojnosti Banke Slovenije, kar sicer med strankama ni sporno, pa ne more ogrožati delovanja EU.
Ljubljana/Bruselj, 11. junija (STA)
