>> Zbrane vse ključne informacije in pregledi dosedanjih ukrepov
Sprejeta je bila vrsta ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije koronavirusa v Sloveniji, med najbolj ostrimi so zapiranje šol, vrtcev in lokalov ter ustavitev javnega prometa. Vse ključne informacije in odgovori na pogosta vprašanja glede uveljavljanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja v času posebnih okoliščin so zbrani v dopolnjenem dokumentu (1.1.). Odbor DZ za pravosodje je dal zeleno luč predlogu zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki določa, da roki v sodnih zadevah v času epidemije ne tečejo, razen v nujnih zadevah. Prav tako se lahko v tem času javnost začasno izključi iz glavne obravnave ali njenega dela. Tudi roki v upravnih zadevah v tem času ne bodo tekli, razen ko gre za nujne zadeve.

Vlada ukrepom za pomoč gospodarstvu, ki že ima težave zaradi pandemije, dodaja možnost odloga odplačevanja kreditov za 12 mesecev, predlog zakona o tem je že poslala v DZ. Odbor DZ pa je v predlog zakona za sofinanciranje čakanja na delo vključil možnost odloga plačil prispevkov samozaposlenih. Vlada pripravlja tudi odlok o omejitvi zbiranja do pet ljudi na javnih površinah, ki bo predvideval tudi nadzor in kazni.

>> V nadaljevanju smo pripravili pregled vseh ukrepov in druge pomembne informacije.

>> Zadržanje rokov v sodnih in upravnih zadevah
Odbor DZ za pravosodje je dal zeleno luč predlogu zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19). Večina na odboru je ocenila, da je predlagani zakon v tem trenutku smiseln in potreben. Zakon med drugim predvideva možnost enomesečne prekinitve prestajanja zaporne kazni in predčasnega odpusta obsojenca največ šest mesecev pred iztekom kazni.

>> Se Državni svet odpoveduje vetu?
Da bi sprejemanje interventne zakonodaje za soočenje s koronavirusom potekalo čim hitreje, bo DS za vsak interventni zakon po vložitvi v DZ preveril, ali obstaja pripravljenost svetnikov, da se DS odreče pravici odločanja o vetu. "S tem pridobimo osem dni, kolikor je sicer rok, ko lahko DS izglasuje veto na zakon," je povedal Alojz Kovšca.

>> Državni vrh enotno v stopnjevanju ukrepov
Premier Janez Janša je po torkovi seji Sveta za nacionalno varnost napovedal, da bo vlada v naslednjih dneh stopnjevala ukrepe za omejevanje širjenja novega koronavirusa. V prvem koraku bodo sprejeti najnujnejši zakonski ukrepi, v drugem pa sistemski protikrizni zakonodajni paket. Po besedah udeležencev seje je politika enotna v stopnjevanju ukrepov.

>> Predlog za podelitev izrednih pooblastil vojski
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je včeraj napovedal, da bo predlagal aktivacijo 37.a člena zakona o obrambi, s katerim bi vojski podelili izredna pooblastila, kot jih sicer ima policija. Izpostavil pa je, da je za sprejem takega ukrepa potrebna dvotretjinska večina v DZ.

>> Sofinanciranje čakanja na delo
Odbor DZ za delo je danes brez glasu proti potrdil predlog zakona, po katerem bo država pomagala delodajalcem, ki zaradi pandemije koronavirusa ne morejo zagotavljati dela vsaj 30 odstotkom zaposlenim hkrati in jih bodo napotili na začasno čakanje na delo. Ukrep bo veljal tudi za samozaposlene. Namen zakona, ki se bo po sprejetem dopolnilu imenoval zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, je ohranitev čim več delovnih mest v spremenjenih razmerah na trgu, ki so ali bodo posledica izbruha novega koronavirusa. Delodajalci bodo morali delavcem, ki jih bodo napotili na čakanje na delo, izplačati 80 odstotkov nadomestila plače, ki je povprečna plača delavca v zadnjih treh mesecih. Pri tem bo delodajalec kril 60 odstotkov, država pa 40 odstotkov teh 80 odstotkov nadomestila. Delavec bo lahko na čakanje napoten največ za tri mesece.

>> Interventna zakona bo DZ obravnaval po nujnem postopku
Poslanci bodo predloga vladnih zakonov, s katerima bi podjetjem zaradi epidemije novega koronavirusa omogočili odlog različnih davčnih obveznosti in plačila posojil, obravnavali po nujnem postopku, je včeraj odločil kolegij predsednika DZ. Poslanci ga bodo na mizi imeli predvidoma že na današnji izredni seji državnega zbora. Predlog zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju, ki ga je vlada sprejela na torkovi dopisni seji, predvideva administrativno razbremenitev podjetnikov in podjetij v času, ko se soočajo s posledicami epidemije novega koronavirusa. Med drugim se podaljšujejo tudi roki za predložitev davčnih obračunov in omogoča odlog plačila davkov. Včeraj pa je vlada sprejela predlog zakona o interventnem ukrepu odloga plačil obveznosti kreditojemalcev, po katerem bodo banke in hranilnice za obdobje 12 mesecev lahko odložile plačila posojil gospodarskim družbam, zadrugam, samostojnim podjetnikom in kmetom.

>> O delu na domu obvestiti inšpektorat za delo
Delodajalci morajo o nameravanem organiziranju dela na domu v času epidemije širjenja koronavirusa obvestiti Inšpektorat za delo RS. Obseg obveščanja sicer ni predviden, priporočajo pa, da poleg seznama zaposlenih pošljejo še opis dela in predvideno trajanje dela na domu, pri tem pa lahko navedejo, da bo potekalo do izteka izjemnih okoliščin. Mnoga podjetja zaradi posledic epidemije novega koronavirusa nimajo več dela oz. je tega manj, zato nekateri delodajalci od zaposlenih pričakujejo koriščenje letnega dopusta. Inšpektorat RS za delo, ki na to temo prejema številna vprašanja, opozarja, da delodajalec dopusta ne sme odrejati enostransko.

>> Za napad na sestro in mater ponovno 20 let zapora
Medihi Hromadžić so v ponovljenem sojenju za smrt sestre dvojčice in napad na mater pred dvema letoma v Mariboru danes ponovno izrekli 20 let zapora. Sodišče je ponovno prekvalificiralo očitano dejanje v uboj in poskus uboja. Sodba še ni pravnomočna in verjetno še nekaj časa ne bo, saj sta tako tožilstvo kot obramba nakazala, da se bosta pritožila.

>> Vložena zahteva za preiskavo v zvezi z napadom na mariborsko sodnico
Mariborsko državno tožilstvo je v torek na slovenjgraško sodišče vložilo zahtevo za preiskavo v zvezi z napadom lani poleti na sodnico mariborskega okrožnega sodišča Danijelo Ružič, je včeraj povedal vodja tožilstva Darko Simonič. Kot je ob tem še pojasnil, je vložitev obtožnice zdaj odvisna od izida preiskave.

>> IP podal pojasnila glede zakonitosti obveščanja o okuženih
Informacija, da je eden od zaposlenih, strank, učencev, dijakov, otrok ali stanovalcev obolel za virusom v nekem kraju, podjetju, šoli, stavbi ali organizaciji, brez navajanja drugih podatkov načeloma ne pomeni obdelave osebnih podatkov, saj tak posameznik ni določljiv, v zvezi s številnimi vprašanji o tem pojasnjuje Informacijski pooblaščenec RS.

>> KPK lani prejel 687 prijav
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je lani prejela 687 prijav suma korupcije in drugih kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, kar je 27 odstotkov več kot leta 2018. Organom pregona in odkrivanja je podala 40 naznanil in ovadb sumov kaznivih dejanj, drugim nadzornim organom pa 133 pobud.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Novela ZUstS-C
29. marca začne veljati dopolnitev > Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS), ki določa, da se bo postopek ocene ustavnosti in zakonitosti, ki se bo začel na zahtevo tretjine poslancev, nadaljeval ne glede na morebitno prenehanje mandata katerega od poslancev, ki so podpisali zahtevo (primerjalnik besedila 23.a člena). Po dosedanji ureditvi Ustavno sodišče takrat, ko poslancem preneha mandat in število podpisnikov pade pod tretjino poslancev, denimo v primeru individualnega prenehanja mandata ali s koncem mandata DZ, zahteve ne obravnava več in jo zavrže. Zaradi takega stališča so bile številne zahteve zavržene samo zato, ker Ustavno sodišče ni odločilo do prenehanja mandata DZ.

>> Izboljšanje ureditve etažne lastnine
Spremembe in dopolnitve > Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki izboljšujejo ureditev etažne lastnine, začnejo veljati 29. marca, imajo pa posamezne določbe različne začetke uporabe. Med novimi rešitvami so prenova etažne lastnine in etažni lastnini podobnih položajev ter prenova registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin. Novela prinaša tudi novost, po kateri so živali opredeljene kot čuteča živa bitja in ne več kot stvari.

>> Novela KZ-1F
29. marca bo začela veljati dopolnitev > Kazenskega zakonika (KZ-1), ki zastaralne roke za najhujša kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost podaljšuje za trikrat, torej za obdobje od 30 do 90 let (primerjalnik besedila 95. člena). Po prvotnem predlogu tovrstna kazniva dejanja ne bi nikoli zastarala, vendar so se tekom zakonodajnega postopka dogovorili, da se za različne oblike spolnih zlorab raje predvidijo različni zastaralni roki.

>> Ureditev področja blagovnih znamk
Spremembe in dopolnitve > Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1), ki bodo začele veljati 29. marca, v slovenski pravni red prenašajo Direktivo (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami. Direktiva je bila sprejeta z namenom uskladitve nacionalnih zakonodaj in postopkovnih pravil na področju znamk z evropskimi, kar naj bi zagotovilo, da bodo sistemi registracije blagovnih znamk po vsej EU dostopnejši in učinkovitejši za podjetja. Novela ZIL-1E pa naj bi med drugim zagotovila, da bo pravice iz znamke užival tisti, ki svojo znamko uporablja. Tako naj bi se sčasoma prečistil tudi slovenski register znamk, saj bodo v njem ostale le znamke, ki jih njihovi imetniki dejansko uporabljajo.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 19 - 28

 

V času naravne katastrofe v obliki epidemije korona virusa so družbeni problemi, razumljivo, nekoliko potisnjeni v ozadje. Tako se je tudi slovenskih medijev le bežno dotaknila v bistvu bombastična novica, da so na Slovaškem v zvezi z umorom raziskovalnega novinarja Jana Kuciaka sredi preteklega tedna aretirali trinajst sodnikov in še visokega funkcionarja ministrstva za pravosodje. Vsi ti so bili namreč del razvejane korupcijske mreže, v katero je slovaški tajkun Marian Kocner vpletel tudi tožilce. Vsi skupaj so mu pomagali pri ohranjanju njegovega poslovnega imperija. Kaj slovaški primer sporoča Evropski uniji na splošno in Sloveniji posebej?

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

Hinko Jenull:
O pobudi za varstvo zakonitosti v zadevah prekrškov

mag. Miha Šipec:
Koš za smeti Ustavnega sodišča RS

Maja Lajevec:
Uporaba pravil izvršbe v stečaju

Maša Jerićević Šušteršič:
Pravno priznanje spola

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Pogodbena kazen v delovnem pravu
Vrhovno sodišče je s sodbo VIII Ips 45/2019 ugotovilo, da je bil toženec po 7. členu sporazuma o prenehanju delovnega razmerja res zavezan, da bo varoval poslovne skrivnosti in da s komitenti tožeče stranke in njene podružnice v Ljubljani ne bo sklepal poslov ali kako drugače z njimi sodeloval. Ugotovilo je tudi, da so se stranke sporazuma v 8. členu dogovorile za pogodbeno kazen le za primer kršitve varovanja poslovne skrivnosti (torej le za neizpolnitev prve od dveh dogovorjenih obveznosti) in ne konkuriranja s sklepanjem poslov s komitenti. Tožeča stranka pa je od toženca uveljavljala plačilo pogodbene kazni zaradi tega, ker ni izpolnil svoje druge obveznosti, dogovorjene v 7. členu sporazuma (glede sklenitve posla s komitentom tožeče stranke). Vrhovno sodišče je zato zaključilo, da za plačilo pogodbene kazni v zvezi s kršitvijo te dogovorjene obveznosti ni pravne podlage, saj ni bila določena za nespoštovanje te obveznosti.

 

 

>> Največja zbirka sodne prakse - trenutno 196.575 judikatov slovenskih sodišč

 

>> Ali uporabljate veljavno besedilo ZDR-1 in njegov komentar?
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je bil sprejet leta 2013, ima že 7 vplivov na besedilo. Vse spremembe, dopolnitve ter razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZDR-1.

V časovni lestvici je tudi vseh 8 različic besedila, kot so je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je pa spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. primerjalnik 38. člena - varovanje poslovne skrivnosti). Primerjate pa lahko tudi celotni besedili zakona ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

Zakon je ob večini členov povezan s posodobljenim KOMENTARJEM ZDR-1 ter z več kot 1.270 strokovnimi članki in več kot 3.270 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno). Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih zakona, kjer je omogočeno tudi dodajanje opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
29. marec 2020		Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1)
29. marec 2020		Stvarnopravni zakonik (SPZ)
29. marec 2020		Kazenski zakonik (KZ-1)
29. marec 2020		Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
29. marec 2020		Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
1. april 2020		Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1)
1. januar 2021		Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi (ZZSDNPK)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.