c S
Vlada predlaga možnost enomesečne prekinitve prestajanja zaporne kazni 16.03.2020 19:52 Vlada je v DZ vložila predlog zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje koronavirusa, ki med drugim predvideva možnost enomesečne prekinitve prestajanja zaporne kazni in predčasnega odpusta obsojenca največ šest mesecev pred iztekom kazni. Predlaga obravnavo po nujnem postopku.

Po predlogu zakona bi lahko direktor zavoda za prestajanje kazni zapora po uradni dolžnosti, če je to treba zaradi preprečitve širjenja epidemije novega koronavirusa, za en mesec prekinil prestajanje zaporne kazni obsojencu, kadar ne obstajajo varnostni zadržki.

Na odločbo direktorja bi bila po zakonu dovoljena pritožba, ki pa ne bi zadržala njene izvršitve. Trajanje prekinitve zaporne kazni se lahko zaporniku podaljšuje, dokler obstaja razlog za prekinitev. Tudi v tem primeru je na odločbo direktorja dovoljena pritožba, ki ne zadrži njene izvršitve.

V upravi za izvrševanje kazenskih sankcij so za STA pojasnili, da pri odločanju o prekinitvi prestajanja kazni zdravstveno stanje obsojenca ni poglavitnega pomena, lahko pa vpliva na presojo obstoja varnostnega zadržka.

Pri presojanju varnostnih zadržkov se upoštevajo okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja kazni zapora. To so denimo osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena, nevarnost izmikanju nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja, način nastopa kazni, morebitni odprti kazenski postopki ter druge okoliščine, ki kažejo na možnost zlorabe prekinitve prestajanja kazni. Upošteva se tudi odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev.

Podatke o tem, koliko zapornikov bi lahko začasno izpustili, še zbirajo.

Zakon prinaša tudi možnost, da lahko direktor zavoda za prestajanje kazni zaporna za preprečitev širjenja epidemije ob upoštevanju pogojev iz 108. člena zakona o izvrševanju kazni zapora predčasno odpusti obsojenca največ šest mesecev pred iztekom kazni.

Omenjeni člen zakona določa, da ima direktor zavoda po tistem, ko dobi mnenje strokovnih delavcev, pravico predčasno odpustiti obsojenca, ki se ustrezno obnaša, si prizadeva pri delu in se aktivno udeležuje drugih koristnih dejavnosti ter je prestal dve tretjini kazni, vendar največ tri mesece pred iztekom kazni.

Tudi s podatkom o številu takšnih obsojencev uprava še ne razpolaga.

Predlog zakona predvideva tudi prekinitev postopkov v zvezi s pozivom obsojenca na prestajanje zaporne kazni. Direktor zavoda bi imel tudi možnost premestiti obsojenca iz enega v drug zavod ali v oddelek drugega zavoda.

Obenem bi imela vlada po zakonu možnosti določiti tudi druge ukrepe, ki so "nujni za preprečitev širjenja virusne okužbe, varovanje pravic in pravnih koristi oseb ter nemoteno poslovanje upravnih in drugih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ko opravljajo upravne naloge".

Predlog med drugim predvideva tudi zadržanje teka rokov na področju sodnih zadev in možnost zaslišanja zadržane osebe prek videokonference. Sodnik ali predsednik senata bi lahko na obravnavi omejil ali začasno, delno ali v celoti prepovedal prisotnost javnosti. V upravnih zadevah bi se javnost izključila pri vseh procesnih dejanjih.

Minister za pravosodje bi lahko na predlog notarske zbornice uvedel popolno zaprtje notarskih pisarn, o čemer bi zbornica javnost seznanila prek svojih spletnih strani.

Kot so poudarili na vladi, je glavni razlog za predlagane ukrepe preprečevanje širjenja okužbe s koronavirusom v zaporih ter s tem zagotavljanje varnejših pogojev zaprtim osebam in delovnega okolja.

Opozorili so, da zaradi prezasedenosti zavodov v primeru okužb na vseh lokacijah ni možno vzpostaviti učinkovite izolacije okuženih oseb, zato obstaja velika verjetnost hitrega širjenja virusa na obsojence in zaposlene.

Po podatkih uprave za izvrševanje kazenskih sankcij trenutno sicer v nobenem od zavodov za prestajanje zaporne kazni in prevzgojnem domu ni osebe s potrjeno okužbo s koronavirusom.

Ukrepi bi veljali le do prenehanja razlogov zanje, kar ugotovi vlada s sklepom, objavljenem v uradnem listu. Določen je tudi absolutni rok trajanja, in sicer 1. julij 2020.

Kot so poudarili na vladi, obravnavo po nujnem postopku predlagajo, ker bi v primeru poznejšega sprejetja predloga zakona lahko nastale težko popravljive posledice za državo in državljane.

Ljubljana, 16. marca (STA)
Foto: STA