Protikorupcijska komisija je minuli teden državnemu zboru in predsedniku republike posredovala letno poročilo in oceno stanja za leto 2019.
Kot so pojasnili na KPK, so lani rešili 696 prijav suma korupcije in drugih kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter izdali 381 zaključnih dokumentov. Ob primerih ugotovljenih sumov nepravilnosti in kršitev, ki so izven pristojnosti KPK, so lani 40 naznanil in ovadb sumov storitve kaznivih dejanj podali organom pregona in odkrivanja.
Poleg tega so 133 pobud za izvedbo postopka podali drugim nadzornim organom, kot so računsko sodišče, finančna uprava, inšpekcijski organi, nadzorni sveti in nadzorni odbori posameznih subjektov javnega sektorja, zagovornik načela enakosti in drugi.
V oceni stanja KPK podrobneje obravnava nekatera področja, s katerimi se je komisija v lanskem letu intenzivno ukvarjala. V sporočilu za javnost so izpostavili korupcijska tveganja v javnem naročanju, neetične vplive v postopkih kadrovanj, problematiko nasprotja interesov, nezdružljivosti funkcij in lobiranja, korupcijska tveganja na področju zdravstva, problematiko Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, sistemske pomanjkljivosti zakonodajnega postopka ter sprejemanje oziroma pripravo kodeksov etike državnega sveta in državnega zbora v skladu s priporočili Skupine držav za boj proti korupciji pri Svetu Evrope (Greco).
Leto 2019 je bilo zadnje leto Borisa Štefaneca na čelu KPK. V letih njegovega predsedovanja so na delo KPK letele številne kritike, upadalo je tudi število prijav. S 1. aprilom bo vodenje KPK prevzel dosedanji vodja centra za raziskovanje in socialne veščine na policijski akademiji ter docent na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru Robert Šumi.
