>> V odborih DZ zelena luč predlogu zakon o izbirish v bankah, noveli stanovanjskega zakona in zakona o DDV
Odbor DZ za finance je podprl predlog zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Sprejel je številna dopolnila, ki jih bo po napovedih članov odbora v tretjem branju v DZ nadgradil v smeri čim manjšega tveganja za neustavnost katere od rešitve. Člani odbora pa še vedno niso razrešili dileme, ali naj, kot je predlagalo ministrstvo za finance, morebitno dosojene odškodnine plača Banka Slovenije. Ta skupaj z Evropsko centralno banko temu odločno nasprotuje, saj v tem vidi nedovoljeno monetarno financiranje in napoveduje možnost, da bo zakon izpostavljen nadaljnji presoji pristojnih sodišč. Odbor DZ za finance je podprl tudi predlog novele zakona o davku na dodano vrednost, ki med drugim uveljavlja možnost uporabe znižane stopnje DDV na elektronske publikacije in s tem izenačitev teh s tiskanimi publikacijami. Poleg tega je Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor brez glasu proti podprl predlog dopolnitev stanovanjskega zakona, ki ga je po skrajšanem postopku vložil državni svet. Z njim želi etažnim lastnikom olajšati sprejem odločitev o gradbenih delih in izboljšavah v večstanovanjskih stavbah, kadar gre za odpravo arhitektonskih ovir.

>> Odbor DZ se strinja, da ureditev glede dvojezičnih šol ni v neskladju z ustavo
Odbor za izobraževanje se je na seji strinjal z mnenjem zakonodajno-pravne službe DZ, da zakonska ureditev, ki ureja določanje šolskih okolišev na narodnostno mešanem območju, ni v nasprotju z ustavo. Ustavno sodišče namreč obravnava zahtevo državnega sveta za oceno ustavnosti omenjene ureditve, zato je k podaji mnenja pozvalo DZ.

>> Podaljšanje pravice do nadomestila zaradi oviranega ribolova v Piranskem zalivu
Odbor DZ za notranje zadeve je podprl predlagano spremembo zakona, ki ureja posamezna vprašanja glede razsodbe arbitražnega sodišča o meji z Hrvaško. Predlog obdobje, ko so ribiči upravičeni do nadomestila zaradi oviranega gospodarskega ribolova in za materialno škodo, ki jim jo povzročijo tuja plovila, z dveh let podaljšuje na štiri.

>> Število zahtevkov za dostop do informacij javnega značaja upada
Odbor DZ za notranje zadeve se je seznanil s skupnim dvoletnim poročilom o izvajanju zakona o dostopu do informacij javnega značaja za leti 2017 in 2018. Slednje med drugim kaže, da se število zahtevkov za dostop do informacij javnega značaja zmanjšuje, se pa na drugi strani povečuje število pritožb na odločitve državnih organov v teh postopkih.

>> Končni osnutek proračuna po najnovejših gospodarskih napovedih
Vladna ekipa in koalicijski poslanci so ponovili zavezo, da želijo s proračunsko porabo v prihodnjih dveh letih slediti fiskalnemu pravilu. Zgornja meja izdatkov je določena, dokončno bo vlada proračunske dokumente potrdila po objavi najnovejših gospodarskih napovedi, je povedal finančni minister Andrej Bertoncelj.

>> Nacionalni energetski in podnebni načrt
Čeprav je ministrstvo za infrastrukturo prejšnji teden objavilo dopolnjen osnutek nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, je do njegovega sprejetja še dolga pot, so se strinjali udeleženci javne predstavitve osnutka. Ključna bo okoljska presoja ukrepov, ki jih za prihodnje desetletje na področju energetike predvideva ministrstvo.

>> Za pokrajine kot element trajnostnega razvoja države
Cilj uvedbe pokrajin je v prvi vrsti zagotovitev trajnostnega in policentričnega razvoja Slovenije, ki bo bistveno pripomogel k boljši kakovosti življenja ljudi, so se strinjali sogovorniki na srečanju pri predsedniku republike Borutu Pahorju. V severovzhodni Sloveniji pa so mnenja glede predlagane pokrajinske ureditve mešana.

>> Slovenija za delovanje izobraževalnih ustanov namenila manj od povprečja OECD
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je objavila mednarodni zbornik podatkov Pogled na izobraževanje 2019, v katerem med drugim primerja izobraževalne sisteme v 36 državah. Za Slovenijo navaja, da je v letu 2016 za delovanje izobraževalnih ustanov namenila enak delež BDP kot leto prej, 4,3 odstotka, kar je manj od povprečja OECD.

>> V gostinstvu in gradbeništvu 90 odstotkov evidenc o izrabi delovnega časa vodenih ročno
Poletni nadzor Inšpektorata RS za delo, usmerjen v vodenje evidenc o izrabi delovnega časa v gostinstvu in gradbeništvu, je pokazal, da je 90 odstotkov delodajalcev vodilo evidence, a jih je več kot 90 odstotkov to počelo ročno in manj kot 10 odstotkov elektronsko. Pravilnost podatkov tako ni bila nujno zagotovljena.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

Predsodek pred »barantanjem« je v slovenski narodni zavesti globoko usidran kot nekaj negativnega. Za to bi bilo verjetno mogoče najti mnogo vzrokov. Zaradi tega tudi sicer nismo vešči pogajanj na drugih področjih. V vsakdanji praksi najdemo za to trditev dovolj primerov, kar ima pomembne posledice. Zdi se, da je institut priznanja krivde na predobravnavnem naroku dobesedno obremenjen s predsodkom, da sodišče zgolj legitimira izkupiček mešetarjenja med strankami in da sodniki nekritično sprejemamo ponujeno, ne da bi se pretirano ubadali s tem, ali je obdolženi, ki je priznanje podal, to dejanje tudi resnično storil ali ne.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

Cvetka Horvat:
Varstvo dolžnika v nepremičninski izvršbi se krepi

Meta Mencinger:
O smiselnosti konkurence pri kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic

Borut Leskovec, Gregor Kovačič:
Sodno varstvo zoper odločitve Državne revizijske komisije?

dr. Tone Jagodic:
Pravno varstvo pred dejanji marketinga iz zasede v športu

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Janezu Lenarčiču resor za krizno upravljanje
Novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je slovenskemu komisarskemu kandidatu Janezu Lenarčiču zaupala resor za krizno upravljanje, ki med drugim vključuje humanitarno pomoč in civilno zaščito. V ekipi predsednice Evropske komisije je trinajst žensk, deset socialdemokratov in osem članov sedanje komisije. Kdaj bo zaslišanje v Evropskem parlamentu, za zdaj ni znano. Analitiki in evropski poslanci iz Slovenije so se o pomenu in teži resorja, ki je pripadel Sloveniji, odzvali različno.

>> Priprave na predsedovanje EU že v polnem teku
Slovenija bo v drugi polovici leta 2021 drugič predsedovala Svetu EU. Priprave na to nalogo že intenzivno tečejo. Med drugim je vlada sprejela osnutek prednostnih nalog, stekle so tudi logistične priprave. Prednostne naloge so razdeljene v tri sklope, v ospredju je skrb za varno, trajnostno naravnano in na vladavini prava temelječo EU. Nemčija in Hrvaška pa bosta imeli skupne priprave na predsedovanje Svetu EU v prihodnjem letu, ko bo Zagreb na čelu EU v prvi polovici leta, Berlin pa v drugem polletju.

>> EU pri pobiranju DDV izgubila 137,5 milijarde evrov
Države EU so leta 2017 zaradi neučinkovitosti pri pobiranju DDV izgubile 137,5 milijarde evrov prihodkov. Razlika med pričakovanimi prihodki od DDV in dejansko pobranim zneskom oz. t. i. imenovana vrzel pri pobiranju DDV se je v primerjavi s prejšnjimi leti nekoliko zmanjšala. Slovenija je bila pri zmanjševanju vrzeli med uspešnejšimi državami EU.

>> Čezmejna protiteroristična evidenca
Agencija EU za pravosodno sodelovanje Eurojust je ob podpori Evropske komisije vzpostavila protiteroristično evidenco (CTR), ki bo državam članicam unije omogočila tesnejše sodelovanje v boju proti terorističnim grožnjam. V protiteroristični evidenci (CTR), ki je začela delovati 1. septembra, so centralizirane ključne pravosodne informacije za vzpostavitev povezav v postopkih zoper osumljence terorističnih kaznivih dejanj, kar bo olajšalo delo tožilcev.

>> Sodišče EU Rusiji omejilo dostop do plinovoda
Sodišče EU je podprlo poljska prizadevanja, da Rusiji omeji dostop do plinovoda Opal, ki je priključen na Severni tok 1. Evropska komisija je leta 2016 Gazpromu dovolila, da prek Opala pri dobavi plina v Nemčijo zaobide Poljsko in Ukrajino, v čemer Varšava vidi grožnjo poljski energetski varnosti. Luksemburško sodišče je povozilo odločitev Bruslja in sporočilo, da odločitev Evropske komisije krši pravilo energetske solidarnosti.

>> Puigdemont s pritožbo na odločitev glede mandata evropskega poslanca
Nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont in nekdanji katalonski minister Antoni Comin sta se pritožila na začasno sodbo Splošnega sodišča Evropske unije. Splošno sodišče je v začetku julija zavrnilo njuno zahtevo, s katero sta želela doseči, da bi zasedla sedeža v Evropskem parlamentu.

>> EU opozarja na krepitev tveganja brexita brez dogovora
Evropska komisija je v šestem in predvidoma zadnjem svežnju ukrepov v okviru priprav na brexit brez dogovora znova opozorila na krepitev tveganja črnega scenarija kaotičnega izstopa Združenega kraljestva iz EU. O burnem dogajanju v Londonu pa pravi le, da je stališče EU trdno in da ni alternative irskemu varovalu. Britanski poslanci so medtem podprli predlog zakona za preprečitev brexita. Predlog zakona od premierja Borisa Johnsona zahteva, da zaprosi za trimesečno preložitev izstopa Velike Britanije iz EU, če poslanci do 19. oktobra ne bi sprejeli novega sporazuma ali glasovali za brexit brez dogovora. Britanski parlament pa je 10. septembra za pet tednov prekinil delo. Pred prekinitvijo so poslanci zavrnili zahtevo premierja Borisa Johnsona za razpis predčasnih volitev.

 

 

>> Veljavna zakonodaja EU in sodna praksa Sodišča EU

 

>> Začetek uporabe določb ZPlaSSIED o uporabi varnostnih ukrepov
117., 118., 119. in 153. členZakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED) se bodo začeli uporabljati 14. septembra na podlagi Naznanila o objavi datuma začetka uporabe 117., 118., 119. in 153. člena ZPlaSSIED. Omenjeni členi urejajo uporabo varnostnih ukrepov.

>> Podpora žrtvam kaznivih dejanj
7. septembra so začele veljati spremembe in dopolnitve > Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, ki na seznam socialnovarstvenih storitev dodajajo podporo žrtvam kaznivih dejanj in tako v slovenski pravni red prenašajo Direktivo 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj v delu, ki se nanaša na zagotovitev informiranja in ustrezne podpore žrtvam kaznivih dejanj. Pravilniku je bil dodan 4a. člen, ki za podporo žrtvam kaznivih dejanj določa kaj sama podpora zajema, kdo so upravičenci, kakšen je postopek podpore, njeno trajanje, metode dela, kdo so izvajalci storitve, strokovno izpopolnjevanje izvajalcev, navodila za vodenje dokumentacije in normative storitve.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 54

 

>> Ali uporabljate veljavno besedilo ZFPPIPP?
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je doživel že 18 vplivov na besedilo in vse spremembe, dopolnitve ter razveljavitve so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZFPPIPP.

V časovni lestvici je tudi vseh 19 različic besedila, kot se je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je pa spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. primerjava besedila 391. člena - posebna pravila o izpodbojnosti pravnih dejanj dolžnika). Primerjate pa lahko tudi celotni besedili zakona ali pa le besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

ZFPPIPP je vsebinsko povezan z več kot 520 strokovnimi članki, 17 odločbami Državne revizijske komisije in več kot 4.700 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno). Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.