Kot je povedal Brezovnik, je projekt tako daleč, da ga je predsednik republike Borut Pahor prejšnji teden ocenil kot ustreznega ter da je treba delo nadaljevati. S terena so doslej prejeli nekaj predlogov med drugim tudi za oblikovanje večje štajerske pokrajine, v katero bi se povezale tiste, s sedeži v Mariboru, Celju in na Ptuju.
"Na podlagi pripomb bomo oblikovali dokončni predlog in ga predvidoma do sredine oktobra predlagali v nadaljnjo razpravo," je dejal Brezovnik. Po njegovem mnenju bi s povezavo podravske in savinjske statistične regije ta imela skoraj 600.000 prebivalcev, 72 občin, od tega štiri mestne, kar bi lahko pripeljalo do dodatne centralizacije znotraj pokrajine.
Mnenja v regiji so sodeč na odzive županov precej deljena. Največji zagovorniki predloga so na Ptuju in v ostalih občinah Spodnjega Podravja, kjer že ves čas zahtevajo svojo regijo. Po besedah ptujske županje Nuške Gajšek je prav, da se spoštuje že sprejeta izhodišča o enajstih pokrajinah s sedeži v vseh mestnih občinah.
"V taki pokrajini vidim možnost, da res napredujemo in od regionalizacije tudi dejansko nekaj odnesemo in pokrajino enakomerno razvijamo. Če bi nas združevali z Mariborom, teh možnosti ne vidim, saj imajo tam svoje specifike in ne najbolj hvaležno socialno strukturo. Ko temu dodamo Haloze, me zanima, koga bomo razvijali prednostno," je dejala Gajškova.
Po drugi strani župan Lenarta Janez Kramberger, čigar občina bi po predlogu sodila pod pokrajino s sedežem v Mariboru, meni, da prevelika razdrobitev ne bo dala pričakovanega učinka. Sedanji predlog po njegovem mnenju zgolj sledi željam mestnih občin, da dobijo sedeže pokrajin, izhajati pa bi morali iz tega, da bi državni denar pravično namenili pokrajinam za njihov razvoj.
"Če se bomo razdrobili, iz vsega ne bo nič. Dobro bi bilo imeti pokrajine, a le če bodo take, da bodo lahko nekaj naredile in nadgradile lokalno samoupravo," je bil jasen Kramberger.
Po besedah župana Dupleka Mitje Horvata je splošno mnenje, da so pokrajine potrebne in tudi če so morda slabo zastavljene, je boljše, da so, kot da jih ni. Po njegovem mnenju bi morali marsikaj vedeti prej, zlasti kaj bodo pristojnosti pokrajin, šele nato bi se odločali o delitvi ozemlja.
Zreški župan Boris Podvršnik meni, da je Slovenija pretirano centralizirana država, zato je treba čim prej sprejeti odločitev o pokrajinah. Kljub dejstvu, da se je njegova občina znašla pod okriljem Maribora in ne Celja, kamor danes statistično sodi, večjih pomislekov nima. Sam je sicer pristaš tradicionalnih in večjih pokrajin, po drugi strani pa razume boj mestnih občin za sedež.
Današnjega posveta se je udeležil tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, ki je povedal, da je način sprejemanja pokrajinske zakonodaje tokrat drugačen kot ob prejšnjem poskusu, saj mora biti prvi korak konsenz lokalnih skupnosti. Od prejšnjega poskusa so se namreč Sloveniji zgodila neuspešna črpanja evropskih sredstev, centralizacija moči in nezmožnost občin, da z državo peljejo enakovreden dialog.
"Država se je dejansko že regionalizirala. Policija je to storila na svoj način, vojska, civilna zaščita ali gasilci na drugega, razvojne regionalne agencije spet po svoje in dlje kot traja stanje, težje bo državo prepričati, da bo šla v reorganizacijo in poenotenje," je posvaril Kovšca.
