>> Zahteva za oceno ustavnosti novele zakona o tujcih
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je vložila zahtevo za oceno ustavnosti 10.b člena zakona o tujcih, ki ureja ukrepanje ob spremenjenih migracijskih razmerah. Ustavnemu sodišču je predlagala prednostno obravnavo in zadržanje izvajanja člena, saj gre za "specifično situacijo in ureditev, ki ima lahko zelo daljnosežne posledice". Določbo, ki opredeljuje ukrep, ki ga lahko DZ sproži v primeru zaostrenih migracijskih razmer, je v zakon vnesla novela ZTuj-2D, ki je začela veljati 4. februarja. Člen 10.b tako predvideva, da v primeru aktivacije ukrepa policija tujcu, ki ne bo izpolnjeval pogojev za vstop v Slovenijo, ne bo dovolila vstopa v državo, tujca, ki je nezakonito vstopil v državo in se na območju izvajanja ukrepov nahaja nezakonito, pa bo privedla do državne meje in ga napotila v državo, iz katere je nezakonito vstopil.

>> Zakon o izrednem članu uprave v sistemskih družbah
Državni zbor bo predlog zakona o pogojih imenovanja izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena za Slovenijo obravnaval po nujnem postopku. Namen zakona je zaščititi javni interes in v primeru, ko imamo obvladujoče in podrejene družbe, preprečiti škodljive posle v primeru insolventnosti.

>> Večja varnost prometa z nepremičninami
Vlada je danes sprejela predlog novele zakona o vzpostavitvi etažne lastnine, katerega cilj je celovito urejanje lastninskopravnih razmerij v zvezi z nepremičninami, ki še niso vpisane v zemljiško knjigo oz. so vpisi nepopolni. Novela prinaša vrsto procesnih poenostavitev, ki bodo razbremenile sodišča in pospešile te postopke.

>> Nov krog pogajanj o mini reformi trga dela
Socialni partnerji, združeni v skupini za delovno zakonodajo v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, so ta teden začeli nov krog pogajanj o osnutku mini reforme trga dela. Kot kaže, delodajalci vztrajajo pri redefiniciji odpovednih razlogov, sindikate pa še naprej skrbijo predvidene novosti glede sporazumne prekinitve delovnega razmerja.

>> Sodno varstvo imetnikov kvalificiranih obveznosti bank
Osnutek zakona za vložitev tožb zaradi izbrisov v bankah, kot so ga na podlagi odločbe ustavnega sodišča pripravili na finančnem ministrstvu, ima po oceni nekaterih večjih razlaščencev še vedno kar nekaj pomanjkljivosti. Verjetno bi bil spet predmet ustavne presoje, menijo in pred dokončno potrditvijo predlagajo vrsto popravkov.

>> Predlog zakona o drugem tiru
Odbor DZ za infrastrukturo je opravil še drugo obravnavo vladnega predloga zakona o drugem tiru in potrdil vrsto dopolnil, ki jih je vložila koalicija. Večurna razprava sicer ni prinesla presenečenj. Koalicija je izpostavila, da se je projekt po 20 letih končno premaknil z mrtve točke, opozicija pa je vztrajala, da je predlog zakona pomanjkljiv.

>> Zadeva Novič
Pritožbeni senat ljubljanskega okrožnega sodišča je zavrnil pritožbo zagovornikov Milka Noviča na pripor, ki mu ga je sodnica Špela Koleta odredila minuli četrtek po izreku sodbe. Novič je nepravnomočno obsojen na 25 let zapora zaradi umora nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Novičeva obramba napoveduje ustavno pritožbo.

>> Odškodnina že tretjemu balkanskemu bojevniku
Okrožno sodišče je soobtoženemu v zadevi Balkanski bojevnik Jakobu Remškarju dosodilo 5000 evrov odškodnine zaradi neustreznih razmer v priporu, kjer je bil priprt kot domnevni član slovenskega dela mednarodne združbe prekupčevalcev z mamili. Sodba še ni pravnomočna, pravobranilstvo je namreč vložilo pritožbo.

>> Izmenjava podatkov med policijo in tožilstvom
Generalni direktor policije Marjan Fank in generalni državni tožilec Zvonko Fišer sta podpisala sporazum o izmenjavi podatkov, na podlagi katerega bo vzpostavljena elektronska izmenjava podatkov in dokumentov med državnim tožilstvom in policijo. Sporazum vključuje tudi dogovor o posredovanju podatkov o zavrženju kazenskih ovadb s strani državnega tožilstva.

>> Manj pritožb na delo policistov
Policisti imajo letno okoli pol milijona primerov stikov s posamezniki, ko bi lahko prišlo do pritožbe na policijsko delo. Tako je 309 pritožb, kolikor jih je na ministrstvo za notranje zadeve prispelo leta 2016, zelo malo. Upad pripisujejo tudi policijski stavki, ki se je začela oktobra 2015 in deloma vplivala že na pritožbeno statistiko za leto 2015, še bolj pa na lansko statistiko.

>> Pripravništva v pravosodju
Članice in člani odbora za pravosodje so na včerajšnji seji brez glasu proti potrdili prizadevanja mladih za izboljšanje razmer na področju pripravništev v pravosodju. Vlado so pozvali k aktivnostim za hitrejši dostop mladih do sodniškega pripravništva in k celoviti ureditvi področja pravniškega državnega izpita.

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

Družinski zakonik že velja, večina določb v uporabo čez dve leti
15. aprila je začel veljati Družinski zakonik (DZ), katerega osnovni cilj je zagotavljanje učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka in izboljšanje pravne varnosti na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih. Zato se pristojnost za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka prenašajo s centrov za socialno delo na okrožna sodišča. Prenos pristojnosti pa zahteva določene prilagoditve, zaradi katerih se bo zakonik začel uporabljati šele dve leti po uveljavitvi (305. člen). V tem obdobju bo potrebno spremeniti vrsto postopkovnih in drugih zakonov ter pripraviti ustrezne podzakonske akte. Do začetka uporabe zakonika bo potrebno pripraviti kadrovske in organizacijske spremembe ter izvesti vrsto potrebnih usposabljanj tako na sodiščih kot tudi na centrih za socialno delo. Zakonik celovito ureja zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, razmerja med starši in otroki, oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja, ukrepe za varstvo koristi otroka ter preživljanje, posvojitev, podelitev starševske skrbi sorodniku, rejništvo in skrbništvo za otroke in odrasle osebe, ki potrebujejo posebno varstvo. Zakonik v 2. členu širi opredelitev družine, ki je po novem življenjska skupnost otroka, ne glede na njegovo starost, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka določene obveznosti in pravice.

>> Nove obveznosti za velike družbe
Veljati so začele tudi spremembe in dopolnitve > Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki v slovenski pravni red med drugim prenašajo določila evropskih direktiv glede priprave poročil velikih podjetij o nefinančnih informacijah in sporočanja podatkov v registre, opredeljujejo pa tudi uporabo besede Slovenija v firmah družb (15. člen - primerjalnik besedila). Spremenjeni 56. člen v povezavi z novim 70.c členom skladno z Direktivo 2014/95/EU določa obveznost za velike družbe, ki so subjekti javnega interesa in katerih povprečno število zaposlenih je večje od 500, da v poslovnem poročilu (lahko pa tudi ločeno) priloži tudi izjavo o nefinančnem poslovanju. Izjava se nanaša na preteklo obdobje poslovanja in vsebuje podatke o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, spoštovanju človekovih pravic ter zadevah v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 18 in 19

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
13. avgust 2017		Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
14. september 2017		Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
14. september 2017		Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
14. september 2017		Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
14. september 2017		Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
14. september 2017		Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
1. januar 2018		Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
1. januar 2018		Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS)
1. januar 2019		Zakon o osebni asistenci (ZOA)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, naročite IUS Alert.

 

>> Sodišče EU: Slovenija zaradi odlaganja gum s kršitvijo
Sodišče EU je ugotovilo kršitev v zadevi neustreznega skladiščenja odpadnih pnevmatik v gramozni jami Lovrenc na Dravskem polju. Postopek pred sodiščem je sprožila Evropska komisija, po razsodbi pa lahko tako Slovenija iz Bruslja pričakuje pismo z opozorilom na obveznost uskladitve s sodbo oz. odpravo kršitve. Je pa sodišče je zavrnilo tožbo komisije v delu, ki se nanaša na prisotnost nevarnih odpadkov, saj komisija svojih trditev ni dokazala.

>> Učinkovita varnostna unija
Komisija je predstavila šesto poročilo o napredku pri oblikovanju učinkovite varnostne unije. Poročilo obravnava zlasti izvajanje različnih prednostnih ukrepov, vključno z nedavno sprejeto direktivo o boju proti terorizmu in revizijo Zakonika o schengenskih mejah. Prav tako vsebuje pogled Komisije na prednostne naloge EU v zvezi z bojem proti resnemu in organiziranemu kriminalu in obravnava osem specifičnih groženj: kibernetski kriminal, preprodajo drog, tihotapljenje migrantov, boj proti organiziranemu premoženjskemu kriminalu, trgovino z ljudmi, trgovino s strelnim orožjem, goljufije v zvezi z DDV in kazniva dejanja zoper okolje.

>> Ukrepi za večjo zaščito otrok migrantov
Evropska komisija v ukrepih za zaščito otrok migrantov predlaga več prednostnih področij, na katera bi se morale osredotočiti države članice EU, da bi ob podpori Komisije in agencij EU izboljšale zaščito otrok pri migracijah ter vzpostavile tesnejšo povezavo med azilnimi službami in službami za zaščito otrok. Komisija med ukrepi navaja hitro identifikacijo in zaščito otrok ob prihodu, zagotavljanje primernih pogojev za sprejem otrok, hitro določitev statusa in učinkovito skrbništvo, trajne rešitve in ukrepe za zgodnje vključevanje ter odpravljanje temeljnih vzrokov in zaščito otrok na migracijskih poteh zunaj EU.

>> Nadzor uvoženih ekoloških proizvodov
Začel se je uporabljati nov sistem izdajanja elektronskih potrdil za boljši nadzor uvoženih ekoloških proizvodov, s katerim bo EU postala vodilna na področju sledljivosti in zbiranja zanesljivih podatkov o trgovini z ekološkimi proizvodi. Napredni sistem izdajanja elektronskih potrdil bo prispeval k okrepitvi določb o varnosti hrane in zmanjšanju tveganja za goljufije. Poleg tega bo zmanjšal upravno obremenitev gospodarskih subjektov in organov ter zagotavljal mnogo obsežnejše statistične podatke o uvoženih ekoloških proizvodih.

 

 

>> Veljavna zakonodaja EU in sodna praksa Sodišča EU

 

Pred leti, to smo morali vedeti takoj, ni šlo za vseevropsko nevarnost »ptičje gripe.« Šlo je za to, da je ekonomska gosposka državam – dobro - prodala farmacevtski izdelek, tik pred potekom uradnega roka njegove uporabe. Pri uzurpatorskih in nasilnih vdorih bruseljskega menedžmenta v državne banke in denarne sisteme ne gre za konsolidacije, izvajanje skupnih politik, krizno zaščito ali pristno solidarnostno pomoč kateremukoli evropskemu ljudstvu. Gre za totalnost nadoblasti in nadzora, za absolutno podrejanje, za izničenje nacionalne avtonomije, neomejenost nadnacionalne diktature, za lastniško zasužnjevanje in nebrzdanost tehnokracije. Pri postavljanju ograj na mejo ne gre za varnost, za nadzor nad množicami beguncev, migrantov in drugih tujcev pri pohodih »nad« EU. Gre za totalnost nadzora znotraj EU - s tehniko strahu, tesnobe, manipulacije in sovražnega razlikovanja po matrici »Mi-Oni«. In gre za prevlado ortodoksnega teleološkega republikanizma (unionizma) nad deontološko demokracijo.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

dr. Marko Bošnjak:
Nekatera vprašanja preiskovanja pri odvetniku v luči presoje Evropskega sodišča za človekove pravice

Iztok Ščernjavič:
O nekaterih dilemah načela zaupanja v zemljiško knjigo in o učinkih overjenega zemljiškoknjižnega dovolila

dr. Mateja Končina Peternel:
Analiza novejše sodne prakse - skupno premoženje zakoncev

Tanja Bohl:
Tožbeni zahtevek s področja delovnih razmerij

 

 

>> Največja zbirka SODNE PRAKSE vsebuje judikate ustavnega, vrhovnega, upravnega in višjih sodišč, revizijska poročila Računskega sodišča ter judikate Sodišča EU in ESČP s povezavami na ustrezne pravne podlage v zakonodaji.

 

>> Ali besedilo KZ-1, ki ga uporabljate, vsebuje vse spremembe?
Kazenski zakonik (KZ-1), ki je relativno nov predpis, je doživel že šest vplivov, od tega štiri novele. Vse te spremembe, dopolnitve in popravki so upoštevani le v IUS-INFO prečiščenem besedilu KZ-1.

V časovni lestvici je na voljo vseh sedem verzij čistopisov tega zakonskega besedila, kot se je spreminjalo od prve objave, prav tako pa tudi predhodnik tega zakona. Kako se je spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov - npr. 94. člen KZ-1, ki določa tek in prekinitev zastaranja.

KZ-1 je vsebinsko povezan tudi s 540 strokovnimi članki, več kot 1.400 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in 179 judikati Sodišča EU. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo.

Zagotovite si dostop do vseh omenjenih vsebin!

>> Dodajajte zasebne opombe in javno komentirajte
Posameznemu zakonu/predpisu/judikatu/članku lahko odslej dodajate tudi opombe, in sicer s klikom na ikono v orodni vrstici ali s klikom na ikono, ki se prikaže pri posameznem členu. Vnesete lahko javno opombo ali pa uporabljate opombe samo zase (interno) pri svojem delu.



Na prvi strani portala lahko javno komentirate tudi vse dnevne vsebine, in sicer pod vsako posamezno objavo kolumne, novice ali članka rubrike V središču.